FEED Validator

Congratulations!

This is a valid Atom 1.0 feed.

Recommendations

This feed is valid, but interoperability with the widest range of feed readers could be improved by implementing the following recommendations.

• line 1, column 118: Use of unknown namespace: http://schemas.google.com/blogger/2008 [help]

  ... r.com/styles/atom.css" type="text/css"?><feed xmlns='http://www.w3.org/2 ...
                                               ^

• line 1, column 118: Unable to validate namespace: http://schemas.google.com/g/2005. See the Google Data specification at https://developers.google.com/gdata/docs/1.0/elements [help]

  ... r.com/styles/atom.css" type="text/css"?><feed xmlns='http://www.w3.org/2 ...
                                               ^

• line 1, column 963: Self reference doesn't match document location [help]

  ... ogger.com/feeds/6785680/posts/default'/><link rel='alternate' type='text ...
                                               ^

• line 82, column 0: content should not contain onblur attribute (12 occurrences) [help]

  &lt;br /&gt;</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href=' ...
  

• line 82, column 0: Invalid HTML: EOF in middle of construct, at line 1, column 1453 [help]

  &lt;br /&gt;</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href=' ...
  

Source: http://kislaglista.blogspot.com/feeds/posts/default

1. <?xml version='1.0' encoding='UTF-8'?><?xml-stylesheet href="http://www.blogger.com/styles/atom.css" type="text/css"?><feed xmlns='http://www.w3.org/2005/Atom' xmlns:openSearch='http://a9.com/-/spec/opensearchrss/1.0/' xmlns:blogger='http://schemas.google.com/blogger/2008' xmlns:georss='http://www.georss.org/georss' xmlns:gd="http://schemas.google.com/g/2005" xmlns:thr='http://purl.org/syndication/thread/1.0'><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680</id><updated>2024-03-22T03:30:14.385+01:00</updated><category term="dopust"/><category term="malezija"/><category term="paleo"/><category term="avstralija"/><category term="borneo"/><title type='text'>KislaGlista</title><subtitle type='html'>mene pa luna nosi</subtitle><link rel='http://schemas.google.com/g/2005#feed' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/posts/default'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/'/><link rel='hub' href='http://pubsubhubbub.appspot.com/'/><link rel='next' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default?start-index=26&amp;max-results=25'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><generator version='7.00' uri='http://www.blogger.com'>Blogger</generator><openSearch:totalResults>197</openSearch:totalResults><openSearch:startIndex>1</openSearch:startIndex><openSearch:itemsPerPage>25</openSearch:itemsPerPage><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-6238987851057871161</id><published>2013-02-26T23:04:00.000+01:00</published><updated>2013-02-26T23:04:10.027+01:00</updated><title type='text'>Lajf te dni</title><content type='html'>Noben se ne zaveda, da sem jako posebna snežinka.&lt;br /&gt;Ki jo je treba nosit po rokcah, se z njo nežno pogovarjat in jo upoštevat.&lt;br /&gt;Tudi takrat, ko nič ne pove.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Posebej takrat, ko nič ne pove.&lt;br /&gt;
2. <br /><br />I hearby declare Glista undead. Again.<br />
3. <span style="font-size: x-small;"><span style="color: #666666;">Majkemi, da <span style="font-size: x-small;">me </span>bo kdo poslušal, pa četudi bom čisto tiho!</span></span><br />
4. <br />
5. &lt;span style=&quot;font-size: x-small;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: #666666;&quot;&gt;&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/6238987851057871161/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=6238987851057871161' title='Št. komentarjev: 8'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/6238987851057871161'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/6238987851057871161'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2013/02/lajf-te-dni.html' title='Lajf te dni'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>8</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-8174148538583552187</id><published>2012-02-26T23:06:00.000+01:00</published><updated>2012-02-26T23:06:18.682+01:00</updated><category scheme="http://www.blogger.com/atom/ns#" term="paleo"/><title type='text'>Štirje uči</title><content type='html'>Grickam čokolado (neko črno paleo-approved stvar) in škilim skozi nove špegle, skupaj s katerimi sem pridelala tudi obvezni x-dnevni glavobol. Zamenjava špeglov je pri meni od vekomaj ena zmerna do pretežna travma in se je ne veselim ama nič. Skupaj z mano se je pomojem ne veseli ama nič tudi moj optik, ki ima od vseh prejšnjih inkarnacij identičnega dogodka gotovo že permanentne poškodbe. Bogi. &lt;br /&gt;
6. <br />
7. Zgodovina gre nekako takole - najprej smo metodom uzaludnih pokušaja ugotovili, da od vseh možnih okulistov v bližnji okolici samo en zna napisat na papir mojo dioptrijo tako, da me po par dneh z novimi špegli neha bolet glava. Do tu moj optik še ni kaj prida trpel, je pa trpela moja denarnica, ker je bilo treba kar nekajkrat menjat čisto nove šipe in hodit na ponovne preglede. Od takrat se kot pijanec plota držim tega enega okulista z nadnaravnimi sposobnostmi in molim za njegovo zdravje. Kaj bom naredila, ko bo šel v penzjon, še ne vem, raje si uporno dopovedujem, da ne bo nikoli šel v penzjon. <br />
8. <br />
9. Trenutek, ko je z mano zagazil v drek tudi moj optik, se je zgodil kasneje, ko sem si - prvič, zadnjič in nikoli več - izbrala špegle brez okvirja. Tisto "dve palčki za ušesa in mostiček za nos" umetnijo. Smo naročili šipe, dobili špegle in so bili ... nekam čudni. Eno steklo je bilo prevrtano malo postrani, kar mojemu astigmatizmu ni bilo popolnoma nič všeč. In so šli špegli nazaj po nove šipe, but lo and behold, naslednjič so bili spet prevrtani malo postrani. Vzrok je bila narobe skalibrirana mašina, posledica pa ... špegli so šli še enkrat nazaj. V tretje so bili končno bp. Pa sem jih nosila tri dni, pa en teden, potem sem se pa odločila, da ta mušja kategorija ni zame in sem šla ubogemu optiku jamrat, da imamo špegli in jaz hudo krizo v odnosu, ki je ne moremo rešit v obojestransko korist. Ne vem, kako me takrat ni na mestu poslal na oni svet, ampak me ni. Torej smo izbrali nove okvirje, še enkrat naročili šipe in živeli srečno do ... približno enega tedna po prevzemu novih špegel. Okvirji so imeli krasen heksagonalni prerez in so v soncu metali še bolj krasne zelene stolpce na šipe. Itak, da sem šla spet jamrat nazaj. Tudi takrat nisem pristala na drugem svetu, ponovno smo izbrali nove okvirje in naročali nove šipe in od tam dalje se ne spomnim nobenega hujšega incidenta več.<br />
10. <br />
11. Moj optik je car. In ta car si pomojem zdajle doma grize nohte in upa, da smo s špegli že uspeli ustvarit simbiozo. No, zaenkrat še ni hudega. Občasen lažji glavobol, solzenje levega uča in potreba po ponovni nastavitvi ročk za ušesa.<br />
12. <br />
13. <span style="font-size: large;">Paleo-čvek</span><br />
14. <br />
15. Uradni paleo izziv se je danes končal. Šest tednov je mimo, še vedno mi ni hudega in grem kar lepo dalje. Po skoraj petih tednih (kar je en mesec po začetku) so šle u nepovrat štiri kile in pol in en kup centimetrov, hkrati sem pa prešaltala na tretjo luknjo na pasu, kar je izenačitev najboljšega dosežka zadnjih najmanj desetih let (četrta je v vseh letih, kar uporabljam ta pas, ostala nedotaknjena). Zdaj me je popadla tekmovalnost in sem se odločila osvojit tudi četrto.<br />
16. <br />
17. Na treningu gre bolj tako tako. Pred štirinajstimi dnevi sem en teden bolovala, kar se nič ni poznalo na benchu, se je pa poznalo povsod drugod. Počepi so še večji polom, kot so bili prej. Brezveze. Človk se tkole trudi s spodobno prehrano in miganjem, potem ga pa knockoutira en navaden zelen smrkelj. Poleg tega je imel bolniški timeout tudi slabe posledice za psiho. Od pomanjkanja izganjanja hudiča s kvihti se ji je premaknilo na slabše in je sploh ne zanima, da naj bi po planu od vsega paleo futra cvetela in se radovala. Smo kar lepo v emo fazi s črno čupo dol do nosa. Z britvico sicer še ne strašimo okol, imamo pa sami s sabo dolge razprave o smislu življenja in o tem, da je vse en navaden nepopravljiv šit. Za zraven nas lovi za rit še nepredelana preteklost (enkrat prej prikladno pometena pod preprogo) in nasploh je žur. Je pa hecno ... glavna špura je še vedno optimizem in vse bo v redu in ah, kok nam je fajn, potem se mi pa tam nekje v ta zadnjem kotu valja ena mulasta v črnino napravljena psiha. Kot bi imela doma pubertetnika :)<br />
18. <br />
19. <br />
20. <span style="font-size: large;">Paleo-kulinarični eksperimenti zadnjih dveh tednov</span><br />
21. <br />
22. <b><a href="http://microwavedinner.wordpress.com/2012/02/12/waffle-vaffel-gaufre-vafler-wafe-vafelj/" target="_blank">Paleo vaflji</a></b>. Krasno so dišali. Tko pravilno vafljasto. In sploh niso slabi, ampak res imam poln kufer okusa po pečeni mandljevi moki, če ni izdatno zakamuflirana s čim drugim. Na prejšnjih dveh paleo izzivih so bili mandlji moji oreščki of choice, tokrat jih v originalni obliki nisem jedla niti enkrat. Sem prešaltala na lešnike. Z vaflji - takimi in onakvimi - se verjetno ne bom več dajala, ker sem pekač vrnila tja, kjer sem si ga sposodila, kupit si ga pa ne mislim (prvič zna delat samo eno stvar, drugič imam pa po zadnjem jurišu na male gospodinjske strojčke doma do nadaljnjega moratorij na te stvari). Bom poskusila s palačinkami. S kokosovo moko!<br />
23. <br />
24. <b>Paleo palačinke</b> (brez moke). Simpl ko pasulj. Eno jajce, ena banana, malo soli. Speštaš, zžvrkljaš, zmešaš skupaj, spečeš. Po možnosti delaš micene palačinkice (iz ene jedilne žlice mase), ker jih je drugače problem obračat. Dobre, ampak presladke. Se pravi ultra dobre za tiste, ki nimajo v besednjaku besede presladek. Ali tiste, ki obožujejo bananaste stvari.<br />
25. <br />
26. <b>Paleo špageti</b>. Tukaj ne rabite recepta, rabite samo ta pravi nož. Julienne lupilec. Jaz sem si ga za prvič lepo sposodila, potem sem pa iz samega navdušenja tri dni zapovrstjo mlatila bučkine in korenčkove špagete z mesno omako. Prvi dan surove in so bili fajn (ajde, korenčkovi so bili malo trdi), drugi dan malo skuhane v mikrovalovki, ki niso bili nič boljši in tretji dan minimalno popražene na kokosovem olju in česnu in ti so bili fenomenalni. Ja, saj vem da je samo bučka, ampak mesna omaka s špageti je čisto nekaj drugega, kot mesna omaka s kockicami ali mesna omaka s kolobarčki.<br />
27. <br />
28. Za naprej imam v načrtu mesno pizzo, karfjolast riž in palačinke s kokosovo moko. Ko me bo minila lenoba.<br />
29. <br />
30. Pa začela sem veliko degustacijo vseh mogočih črnih čokolad, ki jih najdem po štacunah. Edini kriterij: 80% ali več kakava. To jaz, ki se mi je še pred pol leta od črne čokolade obračal želodec. Zaenkrat sem skoraj umrla od pol mini koščka Lindtove 99%. In potem takoj še enkrat od koščka 70% Green & Black's, s katero sem gasila požar. Ker je bila presladka :) Moram še malo vadit na 85%, preden se spet podam v nevarne vode.<br />
31. <br />
32. <span style="font-size: large;">In other news.</span><br />
33. <br />
34. Borneo je v nastajanju. Vsakič, ko pregledam slike, dobim writer&#39;s block, tako da bo še malo trajalo.</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/8174148538583552187/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=8174148538583552187' title='Št. komentarjev: 7'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/8174148538583552187'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/8174148538583552187'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2012/02/stirje-uci.html' title='Štirje uči'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>7</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-2803237678513810606</id><published>2012-02-12T22:56:00.000+01:00</published><updated>2012-02-12T22:56:43.864+01:00</updated><category scheme="http://www.blogger.com/atom/ns#" term="paleo"/><title type='text'>Garbidž in garbidž aut</title><content type='html'>Vau. Štirje tedni so mimo in še vedno sem živa in mentalno pri sebi vsaj toliko, kolikor sem bila pred enim mesecem. Manjka mi približno nič ... no ja, mogoče mi manjka kakšen kuhar prostovoljec, ki bi se bil pripravljen specializirat na meso in zelenjavo in mi brat želje iz oči.&lt;br /&gt;
35. <br />
36. <span style="font-size: large;">Paleo-kulinarični eksperimenti zadnjih dveh tednov</span><br />
37. <br />
38. <b><a href="http://www.elanaspantry.com/paleo-bread/" target="_blank">Paleo kruh</a></b>. Ne spomnim se več, zakaj hudiča sem sploh hotela imet nekaj kruhu podobnega, ampak če pomislim nazaj, sta možni točno dve razlagi - podlaga za salamo ali nekaj za namakat v rumenjak od ocvrtega jajca. Moj paleo kruhič (ki je btw čisto uspel) se je izkazal za nevrednega te oznake. Če je to kruh, sem jaz paja patak. Skoraj isti okus je imel, kot paleo muffini (mandljeva moka se ne bo nikomur podrejala!) ... torej muffinast, doma so se mi zabunili, da tega peskastega poca že ne bodo jedli, ob misli na kombinacijo s salamo ali jajci se je tudi meni malo zameglilo od slabosti in na koncu sem ga pojedla v par seansah za zajtrk skupaj z jogurtom. Sploh ni bil slab, samo ni bil kruh. Enako, kot muffini iz mandljeve moke, je z dnevi pridobival na užitnosti, ampak do nadaljnjega je vseeno umaknjen z jedilnika. Ocvrtih jajc s tekočim rumenjakom ne jem več (dokler ne bo zraven spet kakšna normalna žemlja), za podlago za salamo in suho meso sem se pa sprijaznila s kitajskim zeljem.<br />
39. <br />
40. <b><a href="http://masamanga.wordpress.com/2011/05/26/cokoroziceva-torta/" target="_blank">Čokorožičeva torta</a></b> (ne-paleo varianta in slikca sta <a href="http://www.ekologicen.si/article/104/%C4%8Cokoro%C5%BEi%C4%8Deva_torta" target="_blank">tukaj</a>). Ta je bila pa totalen uspeh. Prvič - ni je treba pečt. Zmiksaš, zbašeš v posodo, pospraviš v hladilnik, končano. Drugič - lahko je poješ glih en košček naenkrat. Jaz je kaj dosti več nisem mogla, se mi je kar samo od sebe ustavilo. Tretjič - od nje ni nobenih norih popadkov odvisnika od cukra (ko je treba slatkiše napadat dokler jih še kaj je). Moja je zdržala cel teden, pri čemer sem jo delila s sostanovalci in nekaj tudi s sodelavci. Četrtič - se ne pokvari. Vsaj ne v enem tednu. In priporočilo za serviranje: stepena sladka smetana :)<br />
41. <br />
42. <span style="font-size: large;">Ostale novice</span><br />
43. <br />
44. <b>Trening</b>. Čisto vsakič, ko sem na paleo-prehranjevanju, me totalno pobere na počepu. Tko za ene petnajst kil. Tudi tokrat ni nič drugače. Delam serije po pet in na teži, ki bi bila drugače ravno prvi približek malo težjega, zadnji dve ponovitvi komaj vstanem. Prav deprimirajoče je vse skupaj in če ne bi bila pri ostalih stvareh še vedno relativno suverena na zame običajnih težah, bi se kar malo zasekirala. Po drugi strani sem končno spet začela delat en kos olimpijcev (moj omiljeni poteg) in malo bolj resno začela razmišljat o izboljšanju mobilnosti v ramenih, da bom še kdaj lahko delala drugi kos olimpijcev (nalog in potisk), tako da nimam časa preveč mislit na bedne počepe. Mogoče bodo šli pa sami od sebe proč, če se bom delala, da jih nisem opazila.<br />
45. <br />
46. <b>Hlače</b>. Čisto vsakič, ko sem na paleo, me totalno pobere v rit :) Juhej, hlače so mi začele dol padat! Pa mišice se mi malo bolj vidijo. Pod vtisom občutka neskončne svobode, ki je bil posledica tega, da se od lanskega maja dalje nisem zvagala, sem se odločila, da ne bom kar naprej stala na vagi in v real-time opazovala, kam gredo kile, tako da pojma nimam, kam so šle. Sem se sicer zvagala in izmerila na začetku in se bom verjetno iz firbca spet po vsakem zaključenem mesecu, ampak drugače pa opazim, če se kaj dogaja, samo po tem, na katero luknjo zapenjam pas in kaj pravi špegel. Na maserko se pa ni za zanest, ker vsakič vzdihuje isto mantro ... ahhh, you are so strong and so muscular. In potem še bolj z gušto z vsemi svojimi petdesetimi kilami skače po meni.<br />
47. <br />
48. <b>Fast food</b>. Majkemi, čist sem navdušena nad najmanj kvalitetnim mesovjem, ki ga prodajajo v štacuni. Brezvezna štacunska piščančja prsa. Sem se odločila, da moram za zajtrk jest več mesa, privlekla domov par kil tega nadpresežka in ga razrezala na zrezke. Potem sem naumila, da ga za svoj gurmanski okus ne rabim začinit z ničemer drugim, kot s soljo in curryjem. Izi pizi. In za konec sem pogruntala še, kako se piščanca zlato zapeče (pomojem tukaj barvno precej pomaga curry :)) brez da rata podplat in brez da te sostanovalci kasneje potolčejo, ker si pustil šporget z bližnjo okolico ves pošprican s kokosovim oljem. In zdaj mi je čisto jasno, zakaj po fast food restavracijah ne prodajajo žrebičkovih nuggetsov. Kura ima bolj okus po začimbah, kot pa po sebi. Vive la kokoš! A kdo mogoče ve, kje bi se dalo snet kakšno res bio kuro, ki je uživala lajf na dvorišču in razmišljala, a naj se spotakne zdajle al mal kasneje, ko je bežala pred petelinom?<br />
49. <br />
50. <b>Ostale posledice paleo prehrane</b>. <br />
51. Odkrila sem skrivnost svoje krasne prebave. Moj standardni protokol je bil zajtrk v službi - žemlja in šalca mleka s kakavom in instant kavo - in straniščne dolžnosti so se točno kot ura opravljale petnajst minut kasneje (tudi v službi, ja ... da gre na službeni cajt, ne pa da zapravljam za takle svoje frej ure :)). Pametna, kot sem, sem vedno prisegala na svoje redne zajtrke, ker od česa drugega pa imam svojo poezijo od prebave. No, v tehle štirih tednih zjutraj ni bilo ne žemlje in ne kofeta in tudi straniščna dolžnost je opletala malo po svoje. Prebava sicer popolnoma bp, ampak nekomu tam nižje v chain-of-command se je malo zmešal urnik. Pa se je ene trikrat zgodilo, da sem se popoldan počutila malo ubogo in podhranjeno in sem si pogrela šalco mleka z instant kavo. In deset minut kasneje smo šprintali delat družbo sprehajajočemu se cesarju. Od jogurta mi ni nič, od kefirja mi tudi ni nič, od mleka pa juhuhu. Tolk o rednih zajtrkih.<br />
52. <br />
53. Pa zdi se mi, da zadnje tedne kar naprej gonim gofljo. Saj ne, da sem bila prej kar naprej tiho, ampak je vseeno malo dlje trajalo, da je nekaj iz možganov prišlo do jezika in vmes, ko je bil informacijski paket na poti, sem si dostikrat tudi premislila in ga še pred jezikom preusmerila v reciklažo. Zdaj se je pa ta proces kar naenkrat jako pohitril in tisti človeček, ki je prej tvoril učinkovito zadnjo obrambno linijo pred izhodom, samo še v prazno maha s svojo mrežo. Hkrati se mi je razpoloženje umirilo in dvignilo svoje povprečje za par šteng, kar je eno večje presenečenje. Name namreč futer nikoli ni imel kakšnega hudega vpliva. Nobenih blaznih psiholoških vrhuncev in hudo nizkih padcev ni bilo, ne glede na to s čim sem filala želodec. Zdaj je pa kar naenkrat ... opazno malo bolje. Moje življenjske okoliščine so enake, kot pred enim mesecem, jezijo me iste stvari, obupujem nad istimi zajebi, tudi pozitivnih stvari je še vedno enako. Nič ni drugače, samo vse je malo bolj svetlo.<br />
54. <br />
55. Čisto resno razmišljam, da bi tale paleo raztegnila kar še malo naprej.</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/2803237678513810606/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=2803237678513810606' title='Št. komentarjev: 5'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/2803237678513810606'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/2803237678513810606'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2012/02/garbidz-in-garbidz-aut.html' title='Garbidž in garbidž aut'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>5</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-5555321971658106276</id><published>2012-01-22T23:39:00.000+01:00</published><updated>2012-01-22T23:39:25.483+01:00</updated><category scheme="http://www.blogger.com/atom/ns#" term="paleo"/><title type='text'>tisto-vejica-čemur-ne-bomo-rekli-dieta</title><content type='html'>No, pa je ribje olje spet dočakalo čas, ko me vidi vsak dan. Zadnje mesece sem zjutraj spokala na šiht, brez da bi ga ruknila predpisano dozo, potem sem se do večera jadala nad tem, kakšna pozabljivka sem, zvečer se mi je pa za nacejanje z njim kar naenkrat zdelo prepozno. Ne, kje pa, to nima nič opravit s tem, da je nagravžno in to kljub temu, da je obogateno z aromo citrusov. Kar poskusite oljno inkarnacijo pomarančnega soka z močno ribjo podnoto. Čista poezija :)&lt;br /&gt;
56. <br />
57. Na začetku tedna sem svoji podzavesti napovedala vojno in odšlepala flašo rib na šiht, tako da se ne morem več 10+ ur jadat, kako sem pozabljiva. Misteriozno zdaj kar naenkrat nimam nobene potrebe po zajtrku, ker je (moje interno) pravilo, da ni zajtrka, dokler ni ribjega olja. Kot tista lisica grozdje, od daleč opazujem svoj jogurt in se mi zdi čist brezvezen (ja! ziher je zanič), dokler ne ratam tako besno lačna, da mi tudi ribe po slamci niso več nagravžne. In ker se mi rokca ob konzumiranju ribjega olja vedno jako trese, sem se v izogib temu, da me cimri na silo odstranijo iz cimra, odpovedala žlici. Jaz to kar direkt šluk iz flaše, pa je. Na zdravje tovariši! So me že začeli spraševat, zakaj si ne omislim prisrčnice, samo se mi zdi, da to bi bila pa vseeno prehuda žalitev. Za prisrčnico.<br />
58. <br />
59. Tokratna tisto-čemur-ne-bomo-rekli-dieta se je začela presenetljivo nedramatično. Prejšnjič, ko sem se šla podobne samoomejitve, sem komaj čakala petek - svoj frej dan v tednu, ko sem lahko jedla karkoli. Že v soboto zjutraj, ko sem se zbudila iz kremšnitarske kome, sem sestavljala spisek, kaj bom jedla naslednji petek in vsak ljubi dan sem ob gravžu od zelenega čaja fantazirala o svoji specialni jutranji kavi (ki po pravovernih merilih spada med sladice, ne pa med kofe). Pa francoski rogljiček in krompirjeva bombeta za zajtrk, pica za kosilo, sveža francoska s pašteto za večerjo in čez vse to za lepše življenje še ena kremšnita. <br />
60. <br />
61. Zdaj, ko tega frej dneva nimam, o takih ekscesih sploh ne razmišljam. Že cel teden čakam, kdaj me bo zagrabila tresavica, ker je do naslednje pice še vsaj en mesec, pa nič od tega. Mogoče pa moji možgani na zaresni hrani delajo bolj počasi in se bodo spomnili zapaničarit šele tik pred koncem.<br />
62. <br />
63. Torej ... kaj je še novega.<br />
64. <br />
65. Zadnjič enkrat smo v rednem tedenskem mejlu našega kluba dobili domače branje. <a href="http://www.stumptuous.com/fuck-calories" target="_blank">Tole tukaj</a>. Ne glede na to, kako komu leži tak stil pisanja in ne glede na to, na kakšno varianto prehranjevanja prisegate, ga je vredno prebrat. Recimo temu nediskriminatorno širjenje obzorij :) Jaz sem od tam pobrala svojo tokratno mantro - jej, kadar si lačen. Ne na tri ure, ne šest manjših obrokov na dan, ne množično kosilo točno ob dvanajstih, ko se pol pisarne seli v najbližjo gostilno. Ko mi začne krulit v želodcu ali ko vem, da sem tik pred tem in nič prej. Sicer to pomeni, da največkrat jem sama, ker se moj želodec po novem zbuja ob dveh popoldan (valjda, če se pa revež bori za zajtrk do desetih), ampak tudi Finance so čist fajn družba, če je ravno sila. <br />
66. <br />
67. Po tej metodi sem vsakič posebej neskončno navdušena nad svojo zelenjavo, tudi če ni ravno višek kulinarike in mi od samega veselja nad tem, da jo lahko zmečem vase, sploh ne pride na misel, da bljeh, jaz bi pa rajši kruh. Lakota je definitivno najboljša začimba.<br />
68. <br />
69. Mleka, čeprav sem ga kao vključila v svoj plan, v osnovni obliki sploh ne pijem. Po novem sem čisto zadovoljna z zelenim čajem. Tisti moj ljubi kofe-slash-sladica, s katerim drugače skonzumiram največ mleka, namreč poleg instant kave vsebuje konkretne količine instant kakava in brez njega tudi mleku privlačnost strmo upade. Se je pa doma narejeni kefir izkazal za ogromen hit, edino malo me še daje tajming in včasih unim glivam pustim preveč svobode, one pa hvaležno iz mleka ustvarijo kis. Čeprav ... odkar so bile kazensko premeščene v hladilnik, so bolj kooperativne.<br />
70. <br />
71. Aja. Sredi tedna sem kupovala zaloge in sem se po stari navadi zapičila v hrenovke. Ker so enostavne in so mi všeč. Poznam vse tiste horror zgodbice o kaj vse je tam noter zmleto, ampak naute vi mene. No, ne vem, kaj me je pičilo, da sem šla brat deklaracijo. Pa piščanc, pa purice, pa neke kože, pa E-ji, pa blablabla (do tu vse kul in pričakovano, mogu ja to da preživim) ... in pol ... sojine beljakovine??? WTF delajo sojine beljakovine sred piščancovih beljakovin? <br />
72. <br />
73. V glavnem je ljubezni do hrenovk do nadaljnjega konec. Za povrh sem pa pod vtisom tega doživetja še totalno zasekirala eno teto v bio štacuni, če je v kokosovem olju RES samo kokos. Kva češ. Neprijatelj vreba izza svakog ugla.</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/5555321971658106276/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=5555321971658106276' title='Št. komentarjev: 6'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/5555321971658106276'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/5555321971658106276'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2012/01/tisto-vejica-cemur-ne-bomo-rekli-dieta.html' title='tisto-vejica-čemur-ne-bomo-rekli-dieta'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>6</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-5897687364208791264</id><published>2012-01-17T12:28:00.000+01:00</published><updated>2012-01-17T12:28:02.480+01:00</updated><category scheme="http://www.blogger.com/atom/ns#" term="paleo"/><title type='text'>The Cunning Plan is back!</title><content type='html'>Evo mene na mojem tretjem, jubilejnem (če gremo po pravljičnih številih), eksperimentalnem igrajčkanju s tem, kaj mečem v kljun. Plan je bil sicer, da se pridružim svojim kolegom, prekladačem kvihtov, pri njihovem Paleoizzivu, ker v slogi je moč in vse te lepe stvari, ampak ga je doletela nesrečna prezgodnja smrt, kot se s plani pogosto dogaja. Torej ne bomo laufali na moč, ampak kar na trmo. Dobra družba, ni kaj :)&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Paleo(karkoli) - na hitro za tiste, ki to slišite prvič - je v zvezi s futrom marketinški čvek za tip prehranjevanja, ki ne vsebuje žitaric, dodanega cukra, stročnic, mlečnih izdelkov in najbrž še česa, kar mi je ispalo iz pameti. Nič kruha torej, nič špagetov, nič riža ... nema pasulj i nema torta. Pravzaprav večina stvari, ki jih lahko kupite v štacuni zapakirane v škatle in kozarce, ni paleo. &lt;br /&gt;&lt;br /&gt;In kaj čem potem jest, da mi ne bo treba preživet od koreninic in stopljenega snega? Ja tisto, čemur se v paleo terminologiji reče zaresna hrana. MESEK!!! Mesek, mesek, mesek :) Ne, saj se hecam. Meso ni edina stvar, ki jo konzumira zaveden paleo človek, čeprav je po debatah, ki se jih najde na netu, čisto enostavno prilezt do zaključka, da se paleo kekci od jutra do večera bašejo samo z mesom, ki ga prej sami uplenijo, odrejo in še toplega kar surovega požrejo. Pa tolk lepe učke je imel :(&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;No, ne. Ne gre čisto tako, je pa menda dokaj očitno, da je bit vegi na paleo precej težko. Osnova jedilnikov so namreč beljakovine, ki pridejo od mesa, jajc in rib. Zraven se je velike količine zelenjave, majhne količine sadja in manjše količine oreščkov. Fajn je, če je vir surovin čimboljši - kravja polovica od spodobnega kmeta, ki je kravo pasel zunaj, vam tukaj prinese več plus točk, kot zapakiran šnicel iz Špara in solata od sosede z levo rokco potolče solato iz štacune, tudi če se je nanjo pred enim mesecem poscal sosedov Fifi. Kalorij se ne šteje, ker jih je že itak problem zbasat vase zadostno količino, glede na to, da je meso v kombinaciji z zelenjavo precej nasitno, pa tudi maščobe so zelo dobrodošle (ampak seveda ne ravno tisto olje, ki so ga oželi iz žitaric).&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Tolk o paleo-futru. Obljubim, da nikoli ne bom s solznimi očmi zaneseno prodajala dalje &quot;življenjskega stila jamskega človeka&quot; in besno razpravljala o tem, ali je taisti jamski človek nekaj jedel ali ne, ker me taka ideološka jajca ne zanimajo. Meni paleo pomeni točno to - novo, moderno oznako nečesa, s čimer so ljudje eksperimentirali (hote ali nehote) od pamtiveka, za katero se ne splača hodit v vojno. Tko da don&#39;t pull that one on me.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Mojih pet paleo tednov bo šlo po klasičnem paleo kolovozu - I love mesek in volim solatku, za zraven pa hočem imet še moj omiljeni mlekec in puter in jogurt. Ravno sem dobila une glive za kefir, pa ni, da bi jih kar takoj preč zmetala. Poleg tega imam po prvem tednu vedno probleme z zajtrkom, ki mora it hitro, al pa mora bit prenosen. Sveža žemlja je v tej kategoriji nesporni zmagovalec, zrezek je pa mal težko prepričat, da bi se zjutraj na lastno pest samoumoril v vroči ponvi, potem bi pa še za sabo pomil. Jogurt je glih tam nekje na sredi in mu uspešno rata podpirat mojo leno rit.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Evo ... kolk sem dobra. V naslednjem mesecu vam bom servirala DVOJNI meni - Borneo in še paleo. Še prometne informacije začnem pisat, pa bo materiala že skoraj za vsak dan :)</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/5897687364208791264/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=5897687364208791264' title='Št. komentarjev: 5'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/5897687364208791264'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/5897687364208791264'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2012/01/cunning-plan-is-back.html' title='The Cunning Plan is back!'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>5</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-6232968994625746012</id><published>2012-01-15T20:39:00.001+01:00</published><updated>2012-01-15T20:53:12.968+01:00</updated><category scheme="http://www.blogger.com/atom/ns#" term="borneo"/><category scheme="http://www.blogger.com/atom/ns#" term="dopust"/><title type='text'>Arheologija 101 - odkopavanje spominov na dopust</title><content type='html'>Juhej. Uspešno sem preživela december in prvi teden januarja. Proti koncu je šlo že bolj na možganske hlape in na spomin na spanje, ampak je šlo. Tisto, kar je moralo tretjega januarja stat, je stalo in se ni sesulo. Za povrh je imel decembrski death march tudi par čisto fajn stranskih posledic. Videla nisem niti ene štacune, razen lokalne pekarne, kjer sem abonirana na svojo jutranjo krompirjevo žemljo, nakupovanje dariletov sem enostavno prestavila za en mesec naprej (pa moj januarski djeda mraz še nič ne miga v to smer), noben me ni moril z vse sorte prednovoletnim in novoletnim sranjem (ki ga itak v dno duše sovražim) in niti ena človeška duša si ob pogledu name ni upala izustit vprašanja, kje bom za novo leto. Z en mesec starimi podočnjaki do popka in z razgrebenimi gigantskimi mozolji od stresa po ksihtu se za novo leto ne počne kaj prida drugega, kot da se užge maratonski spanec. Do koder gre. In pri meni gre zelo daleč. Tko ene dva dni.&lt;br /&gt;
74. <br />
75. Kakorkoli že - zgodovina se očitno ponavlja. Lani ob tem času sem se zavedla, da imam še cel predlanski dopust, ki ga bo treba porabit do konca junija. No in ta teden sem se zavedla, da imam še cel lanski dopust, ki ga bo treba porabit v naslednje pol leta. Le kam bi se človek dal. In a bi se dal sam, v paru ali grupno. Za letos še ne vem, bom morala še malo razmislit, lahko pa povem, kako sem to pereče vprašanje rešila lani.<br />
76. <br />
77. Moj prvi pogoj je bil nekam daleč in skurit komplet dopust naenkrat. Moj drugi pogoj - naj mi prosim lepo vse skupaj splanira nekdo drug. Nekam daleč bom šla na komot, naj se kdo drug jebe z letalskimi kartami in s tem, kaj bomo gledali in kam se bomo peljali. Pa sem šla malo brskat po netu, komu bi se nalimala, da me bo šlepal s sabo približno v tiste smeri neba, ki me zanimajo. Južna Amerika recimo. Ali pa moja omiljena Azija. In naj bo čimmanjša skupinca, pa boženedaj kakšnih hotelov. Jaz bi to tko, čimbolj po domačinsko. No, da skratim priču ... tu v mojo zgodbo (al pa jaz v njegovo) stopi Zvone. Šeruga in njegov Borneo. Nova tura, še nič spolirana in utečena, krasne stvari na spisku, češnja na potovalni torti pa džungla. Skupina sicer za moje pojme ogromna (17 komadov), ampak seveda sem se uspela po hitrem postopku tolk napalit na ta Borneo, da sem si dopovedala tudi, da skupina sedemnajstih tujcev ni nič groznega. Šef je dal dopust in konec februarja sem bila prijavljena.<br />
78. <br />
79. Odhod je bil sredi maja. Kakšne pol meseca pred tem sem imela na sporedu besno ropanje Kibube in vlačenje opreme na kup, tresavica od štacuna-overdose me sploh ni več zapustila (škoda, da se tudi proti temu ne da cepit tko kot proti hepatitisu in tifusu), za povrh mi je pa med to štacunsko apokalipso nekje uspelo izgubit svoj najljubši zeleni pulover (meni, ki nikoli ne izgubljam stvari, sploh pa ne najljubših!), kar je za sabo potegnilo dva tedna žalovanja. Če ne bi tem čustvenim pretresom sledil Borneo, bi se mi najbrž od žalosti kar do konca strenalo. Po stari navadi je zadnjo noč trajalo do treh zjutraj, da sem se do konca spakirala, ampak tokrat se vsaj nisem sredi noči uspela zaklenit ven iz kufra, tako kot pred Avstralijo. To predvsem zato, ker tokrat nisem imela kufra, ampak potovalni rukzak brez ključavnice :) Ob desetih zjutraj na ta pravi dan sem v glavnem pristala pred Tivolijem skupaj s hordo neznancev, se nabasala v bus za Benetke in via Dubaj in Jakarta odbluzila na Borneo.<br />
80. <br />
81. &lt;i&gt;Drugič dalje.&lt;/i&gt;</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/6232968994625746012/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=6232968994625746012' title='Št. komentarjev: 2'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/6232968994625746012'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/6232968994625746012'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2012/01/arheologija-101-odkopavanje-spominov-na.html' title='Arheologija 101 - odkopavanje spominov na dopust'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>2</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-6416116508199890932</id><published>2011-12-25T22:45:00.001+01:00</published><updated>2011-12-25T22:45:42.004+01:00</updated><title type='text'>The king is dead. Long live the king!</title><content type='html'>Ajde, gremo dalje. Tri leta tišine bo valjda zadost. Napisala v teh treh letih nisem nič, razen gore ljubečih, razumevajočih, kompromis iščočih in občasno razpizdenih in apokaliptičnih mejlov, ki niso dosegli niti svojega cilja niti mehke sredice tistega, na katerega sem ciljala. Sicer se tolažim s tem, da so imeli vsaj vzgojno-izobraževalni učinek name, ampak ker se rajši učim na tujih napakah, kot na lastnih, sem se namenila to prakso prekinit in začet pisat kaj manj vzgojno-izobraževalnega. Bolje da tukaj nakladam o vevericah, kot da tam razkopavam po globokih življenjskih resnicah.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Ostali omembe vredni dogodki in procesi zadnjih treh let (o katerih bom ali pa tudi ne bom še kaj spacala skup kasneje):&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;1. Leto in pol nazaj sem se spravila z riti na noge in začela malo bolj resno zganjat šport. S kakšnimi dolgoprogaškimi dosežki in maratonskimi uspehi se sicer ne morem pohvalit, ampak glede na to, da ima moj izbrani šport bolj obrobno vezo z laufom, se glede tega ne sekiram preveč. Začela sem s crossfitom in do danes je stvar mutirala pretežno v powerlifting s crossfitarskimi ocvirki. Preden sem si uspela razmučkat biceps, so bili zraven še olimpijci, ampak ti so do nadaljnjega na prisilnem dopustu pod palmo na Bora Bori.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;2. Po dveh sušnih letih sem letos spet uspela it na dopust nekam daleč. Na Borneo. Pol leta je od tega, pa niti slik, ki sem jih prinesla nazaj, še nisem pogledala. Bi bil že cajt.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;3. Še vedno imam isto službo. Tisto ludo kučo, ki mi je bila pred tremi leti zadnji izgovor za mrk. O tem najbrž ne bom kaj prida pisala, ker določene stvari (a la moja služba in moja intima) nimajo na javnem blogu kaj iskat, ampak vseeno zavzema tako velik del mojega življenja, da se bo posredno rinila zraven povsod. Še vedno je nora, še vedno me prijazno drži za vrat, še vedno veliko daje in ogromno jemlje. Še vedno mi ni niti malo žal, da sem si takrat upala stopit v prazno, v nekaj, česar nisem poznala. Samozavest, ki jo čutiš, ko ti uspe, je vredna marsikatere neprespane noči. Čeprav ... ne me takih neumnosti spraševat sredi kakšne od teh neprespanih noči :) &lt;br /&gt;&lt;br /&gt;4. Pogrešam psa. Najbolj še vedno svojega, ampak zdaj bi bila vesela tudi že naslednjega. Pa ga ne morem imet, dokler imam svojo vampirsko sljužbico. Razen če uspem šefa prepričat, da je delovni :) Programerska pomoč na štirih nogah.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;5. Kam so šli vsi fajn blogi?&lt;br /&gt;
82. &lt;br /&gt;</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/6416116508199890932/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=6416116508199890932' title='Št. komentarjev: 8'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/6416116508199890932'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/6416116508199890932'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2011/12/king-is-dead-long-live-king.html' title='The king is dead. Long live the king!'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>8</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-1922718992234280959</id><published>2009-03-08T21:32:00.001+01:00</published><updated>2009-03-08T21:37:19.836+01:00</updated><title type='text'>hello ... we love you</title><content type='html'>Ime mi je Urša in imam nevzdržno željo po pisanju bloga. &lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-style:italic;&quot;&gt;/hello ursa ... we love you ursa/&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Tkole je. Ob novem letu sem prvič v življenju čisto zares menjala službo. Iz nečesa napornega, vendar počasi se premikajočega in predvidljivega, sem padla na dirkalno stezo z nešteto razcepi, kjer mi kar naprej odnaša rit iz ovinkov. Tam, kjer so bili prej trije nivoji šefov in se je ena odločitev odločala par tednov, je zdaj en sam šef, ki točno ve, kaj počnem, ker sam počne iste stvari in posledično smo na križiščih v manj kot petih minutah zmenjeni, kam gremo. Še preden lahko dobro pomolim bučo izza ekrana in povem, kaj me muči, že lahko spet stlačim ušesa med kolena in gonim dalje. Včasih sem hodila delat vedno v isto pisarno za isto pisalno mizo. Zdaj nimam ne enega ne drugega. Selim se naokrog kot nomad in vsak dan čepim pri drugi stranki. Delovni čas? Kakšen delovni čas? Dela se, dokler je delo in delo je vedno.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Že dva meseca več ali manj samo spim, delam in se učim. Nimam niti prostega časa niti kakšne ure v službi, ko bi se lahko delala da delam in zato je moj blog še vedno sirotek. Samo želja po pisanju očitno ni dovolj, čeprav me že lep čas gloda in žveči in ne manjka več veliko do trenutka, ko me bo - v dno duše razočarana - izpljunila in šla težit komu drugemu.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Prav hecno se mi zdi, kako se mi moja bivša, precej naporna služba zdaj dozdeva kot oaza miru in spokoja. In kako kljub temu prav nič ne žalujem za njo. Eno je mir in tišina in tlačenje v vedno isti kalup, ker mi to rabimo in baš nas briga, kaj vi hočete naredit iz sebe, nekaj čisto drugega je pa, ko te spustijo namakat prste v vse sorte zanimive stvari, ob katerih si za začetek polomiš zobe, hkrati si pa sredi vrtinca in se učiš pri izviru. Ne na daljavo in ne iz odmevov, ampak iz lastnih napak in s polnim truplom adrenalina, ker nekaj mora biti narejeno in nihče ne bo naredil namesto tebe. Znaš, ne znaš - nam je vseeno, se pa nauči.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Ubijalsko je. In vsak mesec posebej ne morem verjet, koliko več znam in se mi vse skupaj zdi prav fajn. Vmes pa seveda jamram in crkujem in se tresem od neprespanosti in sanjam o tem, kako bom enkrat navaden fizični radnik, ker napenjanje možganov čisto preveč boli. Pa blog bom pisala. Ja.</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/1922718992234280959/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=1922718992234280959' title='Št. komentarjev: 11'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/1922718992234280959'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/1922718992234280959'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2009/03/hello-we-love-you.html' title='hello ... we love you'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>11</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-4616134506454833661</id><published>2008-05-01T22:04:00.006+02:00</published><updated>2008-05-01T22:19:20.593+02:00</updated><title type='text'>Po novem ...</title><content type='html'>... se vozi šestdeset. Povsod.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Na cesti skozi naselje se vozi šestdeset, ker se ne pustimo tlačit državi in ker niti slučajno nismo prestrašene pičke, ki se ustrašijo vsake sence za cesto, ker ima mogoče v rokci pištolco. Kar poglejte nas, kako smo hrabri, ko po vasi v drugi nažigamo šestdeset. Petdeset je za presrance!&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Na navadni cesti izven naselja se vozi šestdeset, ker smo zadnjič tiščali nos v cestno prometne predpise še pred prejšnjo ledeno dobo in nismo ziher, da tam za takole navadno cesto slučajno ne piše, da se je treba celo vsakih nekaj kilometrov ustavit in odspat par uric, da nas slučajno od utrujenosti na naslednjem ovinku ne odnese s ceste. Poleg tega imamo premajhno plačo, da bi izzivali hudiča in ziher je ziher, pa naj bo ta ziher kar šestdeset.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Na avtocesti se vozi sto. Kar je ekvivalentno glih ene šestdeset na navadni cesti. Tudi prehiteva se sto. Sploh je sto ena taka lepa okrogla številka, ki se je je treba držat kot pijanc plota, ker nikoli ne veš, kateri sopleh na cesti ima v srcu namesto ljubezni do sočloveka skrito provido in če ni sto mogoče tud že mal na nevarni strani.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a onblur=&quot;try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}&quot; href=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhbE7l_B0fFaKb8TbOGWBl9ffJIxfzR42gKdDVlIrDdcwig1SynFccACdc_RnglXneb-dTjfUrJaGy_4L0ySZ81iDJMxSACqFa4O5wFbWz8N8A2-FM75Sv40rnEq8GeoHx_eQFimg/s1600-h/traktor.gif&quot;&gt;&lt;img style=&quot;display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;&quot; src=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhbE7l_B0fFaKb8TbOGWBl9ffJIxfzR42gKdDVlIrDdcwig1SynFccACdc_RnglXneb-dTjfUrJaGy_4L0ySZ81iDJMxSACqFa4O5wFbWz8N8A2-FM75Sv40rnEq8GeoHx_eQFimg/s400/traktor.gif&quot; border=&quot;0&quot; alt=&quot;&quot;id=&quot;BLOGGER_PHOTO_ID_5195506512549621602&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;Dragi cestni omejenci in krvoločni varuhi svoje denarnice. Naj vam pomagam in vas usmerim v pravo smer. CPf***ingP so parkirani na &lt;a href=&quot;http://www.tecajcpp.com/cpp/&quot;&gt;tem naslovu&lt;/a&gt; in noter piše, da je omejitev na cestah izven naselja (še vedno!) devetdeset. Avtocest danes ne bomo jemali, ker bom presrečna že, če si boste uspeli zapomnit teh devetdeset (poleg tega pa na avtocestah za take divjake, kot sem jaz, ki vozijo pregrešnih stotrideset, še niso zabarikadirali prehitevalca).&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Če imate predpise zato, da jih spoštujete, potem najprej naštudirajte, kaj sploh pravi tisto, kar tako goreče kao spoštujete. Če pa na vso silo hočete povsod bremzat petdeset in manj, si pa omislite bicikel. Počasi imam na cestah izven naselja zadost aerodinamičnih traktorjev lepih kovinskih barv. Bohvasnimarad.</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/4616134506454833661/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=4616134506454833661' title='Št. komentarjev: 10'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/4616134506454833661'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/4616134506454833661'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2008/05/po-novem.html' title='Po novem ...'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><media:thumbnail xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" url="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhbE7l_B0fFaKb8TbOGWBl9ffJIxfzR42gKdDVlIrDdcwig1SynFccACdc_RnglXneb-dTjfUrJaGy_4L0ySZ81iDJMxSACqFa4O5wFbWz8N8A2-FM75Sv40rnEq8GeoHx_eQFimg/s72-c/traktor.gif" height="72" width="72"/><thr:total>10</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-6702506384011561331</id><published>2008-04-07T11:31:00.000+02:00</published><updated>2008-04-07T11:34:28.997+02:00</updated><title type='text'>to crk or not to crk</title><content type='html'>Dragi prijatelji, sotrpini, sopotniki in občasna zijala (to zadnje je mišljeno na najlepši možni način :))&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Zasebni problemi so huda reč in o njih se na tem blogu ne pisari, dokler niso mimo, pa še takrat samo izjemoma. Glede na to, da je edina alternativa stagnaciji KisleGliste zapiranje štacune, mislim, da smo jo zaenkrat še dobro odnesli. Svečano obljubljam, da se bom spravila nazaj k pisanju, ko se bo moja zavaljena zasebnost toliko umaknila, da se bo poleg njene ogromne riti na horizontu videlo še kaj drugega.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Do takrat pa - ušesa med kolena in gonit. In verjet, da cilj obstaja, čeprav ga ni nikjer videt.</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/6702506384011561331/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=6702506384011561331' title='Št. komentarjev: 11'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/6702506384011561331'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/6702506384011561331'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2008/04/to-crk-or-not-to-crk.html' title='to crk or not to crk'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>11</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-2589654314235150523</id><published>2008-02-28T19:42:00.003+01:00</published><updated>2008-02-28T19:49:36.494+01:00</updated><title type='text'>Kje smo že ostali?</title><content type='html'>Naša svetovna popotnica je pravkar dvignila nos do neba in rekla, da če noče noben z njo v Avstralijo, pol ona tud noče z nikomer v Avstralijo in pejte se vsi solit.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;In pol ... *BZOING* ... je zmanjkalo štroma.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Seveda svetovne popotnice ni zmanjkalo skupaj s štromom, ampak je v trdi temi začela razmišljat o tem, da bi bilo za zavojevanje sveta praktično imet kakšen plan. Recimo plan X. Kaj ko bi en mesec čepela v Melbournu in se smilila sama sebi? Plan X je bil po resnem razmisleku (kar obsega ene tri sekunde utrujajoče možganske dejavnosti) soglasno zavrnjen. Naaaaslednji. Plan Y. Kaj ko bi obstoječo letalsko karto skrajšala s petih tednov na dva tedna in bi samo en teden čepela v Melbournu in se smilila sama sebi? Po še enem resnem razmisleku je plan Y dočakal enako usodo, kot njegov predhodnik. Naslednji. Plan Z. Kaj ko ne bi šla v Avstralijo? Tudi ta plan je bil zavrnjen, ker si svetovna popotnica ni želela preživet naslednjih dvajset let pod prvim zadost velikim kamnom, kjer bi se skrivala pred zaničujočimi pogledi približno celotne svetovne populacije (deset gor al dol).&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;No prav, pol se bomo šli pa drugač.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;CELO Avstralijo naenkrat bomo zbasali v tri tedne soliranja, baš nas briga, da nas noben ne mara, baš nas dvojno briga, da ne bomo šli z avtom, ker smo preveč revni, da bi sami najeli avto (in tud preveč presrani, da bi slalom med kenguruji vozili po levi), baš nas trojno briga, da bomo morali preživet od suhih skorjic in drobtinic in še posebej nas baš briga, da imamo čist premal časa, da bi svoje plane lahko prilagajali kakšnemu slučajno mimoidočemu, ki bi se mu ljubilo prenašat nekoga, ki ga vse po spisku baš briga. Sami gremo! In to je plan Ž!&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Kako je svet takoj svetlejši, ko ima človek enkrat plan, pa čeprav mu je ime Ž in ni dost boljši, kot če ga sploh ne bi blo.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Glede na to, da je bilo moje edino solo potovanje do zdaj v Malezijo in za tja nisem imela ambicioznega plana, ampak sem v družbi svojega kufra čepela v Kuala Lumpurju in se basala z eksotiko, je trajalo, preden sem se odločila, ali naj s sabo v Avstralijo vlečem kufer ali rukzak. Kufer je bolj fajn za na letalo in njegovi koleščki so krasni za vlačenje po mestu. Rukzak je edina spodobna izbira za avstralski outback, če sta ti primarni transport leva in desna noga. Jaz sem - po neskončnem mučenju svoje okolice z vprašanjem, kaj pa drugi o tem mislijo (in naj si hkrati ne domišljajo, da bom njihove argumente upoštevala) - vzela s sabo rukzak zapakiran v kufer. Nič nas ne sme presenetiti in to. Za prvi in zadnji teden valjanja po hotelih kufer, za vse ostalo rukzak. Sanjalo se mi ni, kje bom med tem &quot;vsem ostalim&quot; pustila kufer, ampak sem računala na to, da se bom do trenutka, ko ga bo treba kje pustit, že kaj zmislila. Če ne, bom pa priklenila zadevo za prvo obcestno štango in me bo tam počaka tri tedne.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;No, in tako sem počasi naumila, kam točno bom šla in kaj točno bom vlekla s sabo. Cela Avstralija na žalost ni šla v tri tedne (kar je nedvomno znamenje od zgoraj, da bo treba it še enkrat), računalnik je moral ostat doma, do zadnjega dneva pred odhodom sem uspela pošlihtat vse službene stvari, počistit stanovanje, na kup nanosit vso opremo za s sabo, rezervirat vse vodene izlete, ki sem si jih nabasala v plan in se zmenit s svojo kolegico iz Kuala Lumpurja, da bo imela cajt zame, ko enkrat prilezem do tja (ker basat se s hrano je boljš v družbi). Samo še domov sem morala odplužit, zbasat kup krame v kufer, it spat in naslednje jutro ne zamudit letala.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Ko grem kam za dlje časa, se običajno pakiram kot ta usran za zidom. Obvezno je kup večji kot kufer, vedno mi na koncu, ko ne gre več nič noter, ostane še par velikih stvari, ki pa nujno morajo noter, kar pomeni, da svojo potovalno sestavljanko najmanj enkrat razdrem, zreduciram kup šare in poskusim znova. Tokrat mi je uspelo v drugem poskusu, nakar sem se spomnila, da so me žalujoči ostali tik preden so šli spat obvestili, da še niso nastavili kode za zaklepanje in da bom to morala sešraufat sama. Namesto lahko noč so mi zaželeli, naj se ne zaklenem ven iz kufra. As if. Men se to v miljon letih ne more naredit. Vedno preberem navodila in nikol ne gre nič narobe!&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Slavne zadnje besede.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Kaj se vam zdi, kakšne sorte je prvi glas, ki ga človek spusti ob pol dveh zjutraj, ko ugotovi, da je rezultat njegovega &quot;dejmo sam še neki mal probat&quot;, da ne more več do svojih preljubih gat in sploh do ničesar, kar naj bi bilo pet ur kasneje v trebuhu aviona? Iz prve sem se uspela zaklenit ven iz popolnoma spokanega kufra. Pa še eno nagradno vprašanje: kaj mislite, kakšna je koda, če se vam na začetku sanja ne, kakšna je in začnete poskušat pri 000? Točno tko. 935 je. Preverjeno v praksi. Hvalabogu, da ima ključavnica samo tri številke. Če bi imela štiri, bi jo morala ob prihodu v Melbourne razstrelit, tako sem pa samo tričetrt ure na hodniku znucavala prste in zlo potiho zlo grdo govorila. Mal zarad tega, da ne bi koga po nesreči zbudila, mal pa zarad tega, ker ni šans, da bi se tista, ki vedno prebere navodila, pustila komu najt sred vdiranja v kufer. Od samega adrenalina pol, ko sem bla že spet srečno združena s svojimi gatami, še zaspat nisem mogla in sem šla po samo kakšnih dveh urah spanja na avion s podočnjaki do popka.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Krasno se je začelo.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-style: italic;font-size:85%;&quot; &gt;Ta zapis, prvi v seriji spominov na prvo letošnje poletje, je nastal točno danes v čast (in iz foušarije) moji prjatlci, ki zdajle enkrat dela touchdown v deželi down under in ne misli pridt nazaj do poletja. Srečno, Tinca :)&lt;/span&gt;</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/2589654314235150523/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=2589654314235150523' title='Št. komentarjev: 10'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/2589654314235150523'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/2589654314235150523'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2008/02/kje-smo-e-ostali.html' title='Kje smo že ostali?'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>10</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-5877795055972609200</id><published>2008-01-21T20:55:00.001+01:00</published><updated>2012-01-15T20:57:33.108+01:00</updated><category scheme="http://www.blogger.com/atom/ns#" term="avstralija"/><category scheme="http://www.blogger.com/atom/ns#" term="dopust"/><title type='text'>Hja</title><content type='html'>Sem nazaj. Že en teden pravzaprav, ampak se ves svoj prosti čas skrivam v samoti svojega stanovanjca in se delam, da nisem nazaj. Precej neuspešno sicer, ampak mogoče me bodo pa dokončno deportirali down under, če se dost dolg naokol vlečem kot mavrični smrkelj. Nikol se ne ve.&lt;br /&gt;
83. <br />
84. Če se slučajno sprašujete, zakaj je sred januarja tako usrano vreme - nekdo je na drugem koncu sveta zadnja dva tedna goreče molil za poletje in vizualiziral palme in peščene plaže. Menda je tole as good as it gets na tem koncu v januarju. Če hočete drugo leto imet zimo, me ne smete pustit na toplo, ker there's no way in hell, da bom brez boja prišla s 40 stopinj nazaj pod nulo. Oziroma ... v bistvu je najboljš, da udarite humanitarno akcijo in me preselite tja dol od novembra do aprila. Pa na đeparac prosim tud mislit, ker Kenguruland ni za klošarje.<br />
85. <br />
86. Nazaj sem uvozila:<br />
87. <ul>
88. <li>eksotičen avstralski prehlad, staknjen čisto na koncu potovanja ob prečkanju mostu nazaj v Melbourne. Če nič druzga, znam vsaj fajn demonstrirat svoje nezadovoljstvo nad situacijo, v kateri se znajdem (če me nočte, bom pa tukaj in zdaj poskusila naredit samozadavitev s kašljem!)</li>
89. <li>več rjavega pigmenta na svoji koži, kot sem ga prej videla skupaj v petnajstih letih. Moja rjava barva je sicer v najboljšem primeru tipa "kje maš zdej tisto rjavo barvo?", ampak just you all shut up - na nožicah se mi poznajo trakci od japank! (vsaj mislim, da se še :))</li>
90. <li>od oka ene sto izpuščajev/pikov, ki se še vedno niso odločili, ali so kakšna neznana alergija ali so posledica steničnih orgij (yep, we had company ... prvič videla kenguruje, koale in stenice :)) So pa vsaj nehali srbet, čeprav zdaj izgledam kot bojišče in se moje krasne rjave barve izmed vseh hrast sploh več ne opazi.</li>
91. <li>dve kili rdečega kamenja, ker za kakšne kičaste suvenirje ni blo ne dnarja ne placa</li>
92. <li>par majhnih zajčjih kosti pobranih v puščavi, ker skrivališča za kamelje, konjske in goveje lobanje tud po nepopustljivi racionalizaciji prtljage nisem našla (poleg tega ne bom priznala, da so me v muzeju ob pogledu na kitova vretenca dajale grde misli o desna-roka-levi-žep)</li>
93. <li>en kup rdečega peska, zažrtega v vse robove rukzaka in vse čevlje in cunje.</li>
94. <li>neustavljivo željo po še.</li>
95. </ul>
96. <a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjPr_APdb8ym1YLeK-F9JbjV4UOJN7A0iu7ByGMKN4MRd7zl-lHpaxJya2WtzM_I2cK5BTMcJouu4vQ3tQDjaSsK6mcZSvmcXy8dGkJ-LOPkMxBKoAKbUjSxrwcPymmAvNXpkOeAQ/s1600-h/avstralija_ubirr.png"><img alt="" border="0" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5158021424002516210" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjPr_APdb8ym1YLeK-F9JbjV4UOJN7A0iu7ByGMKN4MRd7zl-lHpaxJya2WtzM_I2cK5BTMcJouu4vQ3tQDjaSsK6mcZSvmcXy8dGkJ-LOPkMxBKoAKbUjSxrwcPymmAvNXpkOeAQ/s400/avstralija_ubirr.png" style="cursor: pointer;" /></a><br />
97. <br />
98. Plan je Tasmanija septembra 2009 :) Vsaj Tasmanija.<br />
99. <br />
100. Raport per partes pa drugič.</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/5877795055972609200/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=5877795055972609200' title='Št. komentarjev: 20'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/5877795055972609200'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/5877795055972609200'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2008/01/hja.html' title='Hja'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><media:thumbnail xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" url="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjPr_APdb8ym1YLeK-F9JbjV4UOJN7A0iu7ByGMKN4MRd7zl-lHpaxJya2WtzM_I2cK5BTMcJouu4vQ3tQDjaSsK6mcZSvmcXy8dGkJ-LOPkMxBKoAKbUjSxrwcPymmAvNXpkOeAQ/s72-c/avstralija_ubirr.png" height="72" width="72"/><thr:total>20</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-8740454505201251298</id><published>2007-12-05T13:00:00.000+01:00</published><updated>2012-01-15T20:57:10.724+01:00</updated><category scheme="http://www.blogger.com/atom/ns#" term="avstralija"/><category scheme="http://www.blogger.com/atom/ns#" term="dopust"/><title type='text'>...</title><content type='html'>&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;
101. <a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi7CMrSP1GN5PVapvi6P_sMAnO7jFi9Dki8yN7vHuuRPLGZM4SNYJTRq1PFEFvevXuFSI-HUi89WkpUiaDXrymA_nZgK9T_Tp1ZvoR-z3cqu2LHLgkJpATOb3lkRgP3HHqOLyU6IQ/s1600-h/kangaroo.gif"><img alt="" border="0" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5140457612187044722" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi7CMrSP1GN5PVapvi6P_sMAnO7jFi9Dki8yN7vHuuRPLGZM4SNYJTRq1PFEFvevXuFSI-HUi89WkpUiaDXrymA_nZgK9T_Tp1ZvoR-z3cqu2LHLgkJpATOb3lkRgP3HHqOLyU6IQ/s400/kangaroo.gif" style="cursor: pointer;" /></a><br />
102. <br /></div>
103. <div style="text-align: center;">
104. <span style="font-size: 130%;"><span style="font-weight: bold;">GONE</span> </span><br />
105. <span style="font-size: 130%;"><strike>FISHING</strike></span><br />
106. &lt;span style=&quot;font-size: 130%; font-weight: bold;&quot;&gt;KANGAROOING&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/8740454505201251298/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=8740454505201251298' title='Št. komentarjev: 9'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/8740454505201251298'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/8740454505201251298'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/12/blog-post.html' title='...'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><media:thumbnail xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" url="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi7CMrSP1GN5PVapvi6P_sMAnO7jFi9Dki8yN7vHuuRPLGZM4SNYJTRq1PFEFvevXuFSI-HUi89WkpUiaDXrymA_nZgK9T_Tp1ZvoR-z3cqu2LHLgkJpATOb3lkRgP3HHqOLyU6IQ/s72-c/kangaroo.gif" height="72" width="72"/><thr:total>9</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-4316122959062851169</id><published>2007-11-15T09:41:00.001+01:00</published><updated>2007-11-15T11:22:31.605+01:00</updated><title type='text'>Not invisible, not anonymous</title><content type='html'>Once upon a time, ko je blo vreme lepše in sem še dokaj redno motovilila po hosti samo v pajkicah in majici, sem se začela obremenjevat z vprašanjem, kako naj nosim s sabo kakšno identifikacijo, brez da bi morala po gmajni za sabo vlečt kufer, v katerega bi varno spravila pasoš, osebno in pet para za taksi. Ker sem modno osveščeno bitje (bwahahaha, dihi urša, dihi), mi pasje ovratnice in papirčki z naslovi, oviti okol ročajčka od očal, niso estetsko zadovoljujoči. Mi hočmo več!&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Tisto več sem našla na &lt;a href=&quot;http://www.roadid.com/&quot;&gt;roadid.com&lt;/a&gt;. Po izdatnem cedenju slin in izbiranju barv, sem si naročila nekaj takega:&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a onblur=&quot;try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}&quot; href=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjKHeuO47RchVNex6w59vpDhSjaRcm8570Rpk_2SJCGw7Vn54WgTo4Eam-GqZGTjwXPqT7iRlUzEju7uSa1T-UYTQdTMkeBRtQGEv4y5EpHp2jY3WlLsTb5FPsDcYhymqbLG208vw/s1600-h/roadidred.png&quot;&gt;&lt;img style=&quot;cursor: pointer;&quot; src=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjKHeuO47RchVNex6w59vpDhSjaRcm8570Rpk_2SJCGw7Vn54WgTo4Eam-GqZGTjwXPqT7iRlUzEju7uSa1T-UYTQdTMkeBRtQGEv4y5EpHp2jY3WlLsTb5FPsDcYhymqbLG208vw/s400/roadidred.png&quot; alt=&quot;&quot; id=&quot;BLOGGER_PHOTO_ID_5132986364442911474&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;p class=&quot;copyright&quot;&gt;(c) &lt;a href=&quot;http://www.roadid.com/&quot;&gt;www.roadid.com&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;&lt;br /&gt;Gor piše moje ime, moj naslov, dve telefonski in da sem darovalec organov. Da se ve, če me slučajno do konca povozi avto in kaj od mene še ostane uporabnega. Kdo bo pa takrat brskal za zdravstveno kartico in klicaril mojo mamo, ki sicer ve, da me smejo v takem primeru razsecirat, ampak nikoli ne dvigne telefona takrat, ko jo zares rabiš.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Poleg tega, da sta mi trak in ploščica všeč in da se počutim, kot da sem za svoj keš dobila veliko, me je posebej navdušila cena poštnine (dva dolarja in pol) in dejstvo, da pošiljatelj sam od sebe napiše na kuverto &quot;gift&quot;. Če to ni v srce segajoča skrb za stranke ... :)&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Enivej - reklama ni glavni namen mojega posta. Včeraj sem od roadid.com dobila mejl, da mi je do konca meseca omogočeno naročilo s 15% popusta. Ker že imam, kar sem hotela imet in zaenkrat nimam dodatnih želja, lahko teh 15% popusta izkoristi kdo drug (ali več njih).&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Oh yeah, glad you asked. But of course there&#39;s small print :)&lt;br /&gt;&lt;ul&gt;&lt;li&gt;popust je povezan z mojimi osebnimi podatki, ki niso javne narave, zato sem ga pripravljena podarit naprej samo, če lahko naročilo opravim sama. Plačilo gre pri tem preko moje kreditne kartice in riziko, ki izhaja iz plačevanja s kreditno kartico preko interneta, prevzamem sama.&lt;/li&gt;&lt;li&gt;ker nisem primarno socialna ustanova, ker sem imela že kakšno negativno izkušnjo in predvsem, ker si zaradi potovanja v decembru ne morem privoščit kreditirat kogarkoli na kakršenkoli rok, sem pripravljena podarit popust in plačevat s svojo kartico samo proti vnaprejšnjemu nakazilu kupnine na moj transakcijski račun. O tej točki se ne pogajam, razen če vas osebno poznam. To seveda pomeni, da se vnaprej pozanimajte o moji verodostojnosti (če se lahko) ali imejte pripravljeno orng dozo slepega zaupanja vame. Če tega nimate, potem vam svetujem, da naročite stvari brez popusta. Konec koncev niso tolk drage, da bi človek brez možnosti popusta gagnil pod težo plačila.&lt;/li&gt;&lt;li&gt;o šumnikih se ne bom pogajala z dobaviteljem, ker med vso solato, ki jo moram zrihtat pred svojim potovanjem, za take stvari nimam časa. Moja tablica na trakcu je brez njih in me to ne moti. Nekaj o šumnikih na roadidjih je bilo drugače napisano na tekaškem forumu in se greste lahko informirat tja. (če te alineje o šumnikih ne razumete, se ne sekirajte)&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;Mislim, da je to približno vse. Mogoče samo še par vrstic za tiste, ki se bodo ob teh mojih pogojih vprašali, če imam pošlihtane vse kocke v glavi in če mislim, da se mi bo pod takimi pogoji sploh kdo javil.&lt;br /&gt;&lt;ul&gt;&lt;li&gt;meni je vseeno, a se kdo javi, ali ne. Če se ne, potem popust konec meseca zapade in osebno me to popolnoma nič ne boli.&lt;/li&gt;&lt;li&gt;če se vam zdi otročje, da nočem dat komu tretjemu na razpolago svojih osebnih podatkov, nekdo tretji jih bo pa meni moral dat vsaj toliko, da mu bom lahko dostavila njegovo robo, potem se vprašajte, zakaj se vam zdi sprejemljivo, da bi jaz morala dat vam osebne podatke, vi pa meni ne. It goes both ways.&lt;/li&gt;&lt;li&gt;če se vam zdi nefer, da hočem v primeru naročila imet keš vnaprej - hja, seveda je nefer, ker bom en kos časa jaz razpolagala z obojim, namreč z vašim denarjem in s tistim, kar ste naročili. Zato tam gor piše, da se oborožite z zaupanjem. Ne dost manj nefer je, da jaz spušim svoj keš, ki si ga ne morem privoščit spušit, za robo, ki je ne rabim in se potem vrli naročnik premisli še preden plača. Zdajle nimam na razpolago takega manevrskega prostora in boste morali s tem preživet.&lt;br /&gt;&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;To je to. Če kdo bi (karkoli iz tiste web štacune, ne samo id trakca) - desno zgoraj imate moj mejl naslov. Časa imate do &lt;strike&gt;29.11.&lt;/strike&gt; 26.11. zvečer.</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/4316122959062851169/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=4316122959062851169' title='Št. komentarjev: 9'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/4316122959062851169'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/4316122959062851169'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/11/not-invisible-not-anonymous.html' title='Not invisible, not anonymous'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><media:thumbnail xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" url="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjKHeuO47RchVNex6w59vpDhSjaRcm8570Rpk_2SJCGw7Vn54WgTo4Eam-GqZGTjwXPqT7iRlUzEju7uSa1T-UYTQdTMkeBRtQGEv4y5EpHp2jY3WlLsTb5FPsDcYhymqbLG208vw/s72-c/roadidred.png" height="72" width="72"/><thr:total>9</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-749690201877101324</id><published>2007-11-11T18:22:00.000+01:00</published><updated>2012-01-15T20:53:57.375+01:00</updated><category scheme="http://www.blogger.com/atom/ns#" term="avstralija"/><category scheme="http://www.blogger.com/atom/ns#" term="dopust"/><title type='text'>A gre kdo z mano?</title><content type='html'>&lt;span style=&quot;color: #666666; font-size: 85%; font-style: italic;&quot;&gt;&lt;strike&gt;Tale post bo bingljal z vrha, dokler bo aktualen.&lt;br /&gt;Vsa ostala nova in stara krama je pod njim.&lt;/strike&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Iskanje sopotnika ni več aktualno, ker sem se spoprijateljila z idejo, da grem sama in sem danes (22.11.) začela rezervirat stvari, ki jih vsebuje moj plan for going solo. Potencialni sopotniki - sami ste si krivi! :)&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Kdaj drugič mogoče. Bom probala povedat kakšne pol leta prej ...&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
107. <span style="font-weight: bold;"><br />This just in ...</span><br />
108. <br />
109. <a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSaMcxLzrxBX7-OOFi2mTMfo_UOY1AllO28xHdYjORRh6S5sY80SYFqUjOxvQaMwx32oKvFAr3YMQjjqH9xuRIZngOMavFQGXhxzYlSistNmAs6fTJff3iIuLRYexfEuJqBm8OPA/s1600-h/Australia.jpg"><img alt="" border="0" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5131628550940990178" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSaMcxLzrxBX7-OOFi2mTMfo_UOY1AllO28xHdYjORRh6S5sY80SYFqUjOxvQaMwx32oKvFAr3YMQjjqH9xuRIZngOMavFQGXhxzYlSistNmAs6fTJff3iIuLRYexfEuJqBm8OPA/s400/Australia.jpg" style="cursor: pointer;" /></a><br />
110. <div class="copyright">
111. (c) slika pobrana od <a href="http://www.questconnect.org/oz_home_main.htm">tukaj</a></div>
112. <br />
113. No, to mi je letos padlo v naročje.<br />
114. <br />
115. Moj (skoraj fiksen) urnik je naslednji:<br />
116. <ul>
117. <li>6.12. grem z Brnika proti Melbournu. Pridem tja, ko pridem, če ne padem prej dol.</li>
118. <li>do 14.12. sem zacementirana v Melbournu, kjer se bom šla nine to five službo</li>
119. <li>od 15.12. do 08.01. sem frej. Zaenkrat brez planov.</li>
120. <li>08.01. letim iz Melbourna v Kuala Lumpur, kjer se čekiram v isti petzvezdični hotel, kot januarja in se takoj po prihodu zadanem z enim ogromnim mango smoothiejem. Tolk daleč zdajle seže moje planiranje :)</li>
121. <li>13.01. parkiram rit na letalo in odletim proti Brniku.</li>
122. </ul>
123. V naslednjih par dneh izvem, če čisto zares grem in če grem (update: juhej, grem!), potem vsaj za tri tedne Avstralije zaenkrat nimam ne družbe ne plana ne ništa. Nothing wrong with that, pač nisem imela prej pol leta časa, da bi prepričevala morebitne sopotnike, da je to fajn ideja in naj si našparajo keš za karto in planirajo dopust. Tudi solo motoviljenje po Avstraliji mi ni nobena grozna stvar, ampak še raje bi imela koga s sabo.<br />
124. <br />
125. Znam bit ne pretirano zoprna, petzvezdični hoteli so (kljub vsemu, kar se na tem blogu bere) out of my league in sem v bistvu low maintenance, zanimivo mi je marsikaj (obljubim, da ne bom letala samo po muzejih in živalskih vrtovih :)), sem prilagodljivo bitje, edini potencialno hudi problemi za sopotništvo pa utegnejo bit, da ne maram placov nabasanih z ljudskimi množicami, nisem tipičen japonski turist in ne grem v Avstralijo žurirat. Aja, pa prodat se me tud ne bo dalo kar tako. I am not that pretty and I speak the language.<br />
126. <br />
127. Dost reklame. Če se kdo najde (barva, starost in podobne zadeve niso pomembne), ima moj mejl naslov zgoraj desno.</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/749690201877101324/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=749690201877101324' title='Št. komentarjev: 21'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/749690201877101324'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/749690201877101324'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/11/gre-kdo-z-mano_11.html' title='A gre kdo z mano?'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><media:thumbnail xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" url="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSaMcxLzrxBX7-OOFi2mTMfo_UOY1AllO28xHdYjORRh6S5sY80SYFqUjOxvQaMwx32oKvFAr3YMQjjqH9xuRIZngOMavFQGXhxzYlSistNmAs6fTJff3iIuLRYexfEuJqBm8OPA/s72-c/Australia.jpg" height="72" width="72"/><thr:total>21</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-5383827820353822761</id><published>2007-11-03T21:19:00.000+01:00</published><updated>2007-11-03T21:22:27.069+01:00</updated><title type='text'>Edina</title><content type='html'>Edina, ki letos šteje (za pokal najbolj razcmizdrenega osebka) in sploh edina zame pomembna. Upam, da je blo čimveč takih v vsem tistem morju od nek-se-vidi-raskoš.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a onblur=&quot;try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}&quot; href=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgMrX_CnueX7keXxmgi-6VDFJpOOv5y3UXv8UGUqfbLSXBO1MeOkMdLPo10fK_kjtZKt8Ker_IsyF7IE336JyomdpO-yT5xZF5m6FsJ1SIgEiDncfptGtVF6GRVnisFekKGGwhvxw/s1600-h/sveca.jpg&quot;&gt;&lt;img style=&quot;cursor: pointer;&quot; src=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgMrX_CnueX7keXxmgi-6VDFJpOOv5y3UXv8UGUqfbLSXBO1MeOkMdLPo10fK_kjtZKt8Ker_IsyF7IE336JyomdpO-yT5xZF5m6FsJ1SIgEiDncfptGtVF6GRVnisFekKGGwhvxw/s400/sveca.jpg&quot; alt=&quot;&quot; id=&quot;BLOGGER_PHOTO_ID_5128711804974902770&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;Slikano včeraj zjutraj v soju avtomobilskih luči.&lt;/span&gt;</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/5383827820353822761/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=5383827820353822761' title='Št. komentarjev: 1'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/5383827820353822761'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/5383827820353822761'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/11/edina.html' title='Edina'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><media:thumbnail xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" url="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgMrX_CnueX7keXxmgi-6VDFJpOOv5y3UXv8UGUqfbLSXBO1MeOkMdLPo10fK_kjtZKt8Ker_IsyF7IE336JyomdpO-yT5xZF5m6FsJ1SIgEiDncfptGtVF6GRVnisFekKGGwhvxw/s72-c/sveca.jpg" height="72" width="72"/><thr:total>1</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-7436097618837129120</id><published>2007-10-26T07:45:00.000+02:00</published><updated>2007-10-26T07:51:14.568+02:00</updated><title type='text'>Extreme Makeover</title><content type='html'>&lt;span style=&quot;font-style: italic;&quot;&gt;(... ker me vse skup spominja na tisti ameriški šov, kjer vzamejo eno človeško bitje z deficiti na zunanji strani, ga razstavijo na prafaktorje, vsak del obrusijo, polomijo, nazaj zlepijo in spolirajo in prafaktorje sestavijo nazaj v drugačno človeško bitje)&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Moj sposojeni stanovanjček je v zadnjih dveh mesecih naredil nekaj malih korakov za človeštvo in nekaj ogromnih korakov zase. Od vsega tega korakanja sem sicer zmatrana jaz, ampak naj mu bo, ker je pridkan in mu še zmer ni crknila centralna. Sama ljubezen ga je.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Glavne štiri operacije, ki jih je moral prestati so takele:&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;u&gt;Odklesanje svinjarije s skreta&lt;/u&gt;&lt;br /&gt;Stanovanjčkov skretek je bil ob prevzemu zanimivih barv. Še vedno mi je žal, da ga nisem ovekovečila za zanamce, ker kaj takega tudi kameleon med gnilimi pomarančami težko spravi skupaj. Oranžno-rjava s pridihom črne, pri čemer je črna delovala kot zadnji stadij nekroze. Nisem si mislila, da drek na drek na drek v par letih rezultira v nečem tako barvitem.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;No ampak kljub vabljivim barvam (uhh) mi ni bilo do pretiranega šarjenja po školjki, zato sem prvič v življenju odkrivala radosti zlivanja varikine down the drain. Zdaj je školjka bela in sijoča in verjetno tudi malo razžrta, ampak če moram jaz z debelimi rokavicami in gobo bezat izza roba stoletno sranje, potem se sme školjka tud mal žrtvovat. Dodatno sem skretovi dili skupaj z umazanijo najbrž dol zdrajsala tudi vrhnji sloj barve. Bomo itak menjali, do takrat je pa lahko invalidna in šekasta, samo da je čista.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;u&gt;Odklesanje sesalca iz svinjarije&lt;/u&gt;&lt;br /&gt;Začasno sem podedovala sesalčič. Malo oranžno Philipsovo stvar, ki je spuščala glasove kot kakšna avionska turbina, pa nič pametnega ni posesala. Izvlačenje drobovja je pokazalo, da je noter vrečka iz blaga, za katero bajam, da ni bila še nikoli v svojem življenju spucana. Vsebovala je cementno kocko iz prahu in las, ki jo je bilo nemogoče spravit narazen in če ne bi bla tolk zoprna glede spoštovanja načela, da se tujih stvari ne meče proč, ne bi blo več niti vrečke, niti kocke. Zdaj mi je žal, da kocke ni več. Morala bi jo za lastnika uskladiščit skupaj z vrečko. Notranji filter je imel na sebi ene pol centimetra debelo plast posesane svinjarije. Lajk dis:&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a onblur=&quot;try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}&quot; href=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhqvMz91gXHtntUkIwgDnOxGxsja_upBgQ-y5XvmEOrznkg9OFbIkgUWvCefW6twXBwWafpkWjDgwTOsl_tVC3bDDlXZyBE6GZqeECja3y4U5Sky7LYU2a3UZwMHLMariaQDqPiOA/s1600-h/sesalec_filter.jpg&quot;&gt;&lt;img style=&quot;cursor: pointer;&quot; src=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhqvMz91gXHtntUkIwgDnOxGxsja_upBgQ-y5XvmEOrznkg9OFbIkgUWvCefW6twXBwWafpkWjDgwTOsl_tVC3bDDlXZyBE6GZqeECja3y4U5Sky7LYU2a3UZwMHLMariaQDqPiOA/s400/sesalec_filter.jpg&quot; alt=&quot;&quot; id=&quot;BLOGGER_PHOTO_ID_5125386771126956450&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Zunanji filter je bil tolk prašen, da se je prašilo za njim, ko sem ga samo prijela za vogal in odnesla v lijak oprat. Potem, ko sem sesalčič po par dneh usposobila, inštalirala nove vrečke, posušila oprane filtre, obrisala prah z njega in iz njega, sem končno prvič posesala in ker sem navajena med sesanjem večkrat posesat tud krtačo, da se ne vleče svinjarija za njo ... me je skor butnil šok, ko sem prvič videla tole:&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a onblur=&quot;try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}&quot; href=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj1zfxLGvvpXGAsbLNJs7kxeLIhTS5wDbhGidCmZS2pPeenxT6lkT_mJ8KlzmWnDIaKp8Qiv_2GMkYZtU78dbvHRiSC1HcEY57KYQeZJQHeJaNOb1WqFWHmL-K30mOYZlaWZQEZog/s1600-h/sesalec_krtaca.jpg&quot;&gt;&lt;img style=&quot;cursor: pointer;&quot; src=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj1zfxLGvvpXGAsbLNJs7kxeLIhTS5wDbhGidCmZS2pPeenxT6lkT_mJ8KlzmWnDIaKp8Qiv_2GMkYZtU78dbvHRiSC1HcEY57KYQeZJQHeJaNOb1WqFWHmL-K30mOYZlaWZQEZog/s400/sesalec_krtaca.jpg&quot; alt=&quot;&quot; id=&quot;BLOGGER_PHOTO_ID_5125387028824994226&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Levo je spucana, desno je nedotaknjena. Do pleha je bila med ščetince zabasana packarija, ki sem jo ven dobila samo z nožem, še prej sem morala pa krtačo razšraufat, da sem sploh prišla zraven. Ni čudno, da so ščetince vse pokvečene, če so pa na njih že kar rožice rasle od vsega prahu. Kolk sovražim situacije, ko moram najprej spucat stvari za pucat, da sploh lahko začnem pucat!&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;u&gt;Na novo izklesanje kuhinje, kjer je že enkrat bila&lt;/u&gt;&lt;br /&gt;Niti en ročaj omaric ni bil tak, da bi se ga človek pritaknil brez lateks rokavic. Niti ena vratca omaric niso bila take bež barve, kot bi morala biti. Notranjosti omaric so bile odete v sprijet prah in torej simpatično sive. Okrog štedilnika (zgoraj, zdolaj in naokoli) je bilo kompletno vse, s kozarčki od začimb vred, na gosto pokrito z mastnimi fleki. Napa je bila ... za odmontirat, ker se z njenega filtra samo še ta največje opice niso obešale. Posoda je bila skoraj vsa svinjska, tista, v kateri se kuha, je imela svinjarijo dodatno še permanentno zapečeno. Eden od piskrov je kazal jasne znake, da so ga po kuhanju makaronov brez pomivanja pospravili nazaj med brate, vse posode, v katerih se je grelo mleko, so sledove o tem ponosno nosile na robovih.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Kanta za smeti je bila ... ne vem ... mogoče nekateri mislijo, da mora bit kanta za smeti ogabna, ker bi se jim jo drugače zdelo škoda uporabljat za smeti. Tudi vse ostale tri kantice za smeti (kopalniška, skretniška in tista za papir v delovni sobi) so bile ogabne. Kuhinjsko smetiščno kanto sem morala odšraufat z vratc od omarice, da sem lahko spucala plesen za njeno plastiko. Saj je ne mislim lizat, ampak vsaj tolk je lahko čista, da sem jo pripravljena odpret brez rokavic in potem ne imet občutka, da si moram oparit roke, da se znebim packarije.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;V mikrovalovki je bilo od bogvekdaj polito mleko. Na polici med čaji so se jagali pajki. Dile za rezanje so bile vse po vrsti totalno plesnive po zarezah. Jedilni pribor si je delil predal s fleki in prastarimi drobtinami. V predalu, ki je na prvi pogled vseboval trgovinske plastične vrečke za reciklažo, je bilo vmes polno mastnih plastičnih embalaž in podobnih odpadkov. Hladilnik je bil plesniv. Vrata od pečice ... eh, see for yourself:&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a onblur=&quot;try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}&quot; href=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjqH_yC3-GCF_oUnwJzsVORknILOv80RNxbOgijRSk7LIesocV5jjGApxg_7QPi5FkXAREal0x8-JeyI6fal96e4fzMq2RnQc7GtMwkA_PnhtVfpAouK_3V3uz1pBs6Ktr45d8MQw/s1600-h/pecica.jpg&quot;&gt;&lt;img style=&quot;cursor: pointer;&quot; src=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjqH_yC3-GCF_oUnwJzsVORknILOv80RNxbOgijRSk7LIesocV5jjGApxg_7QPi5FkXAREal0x8-JeyI6fal96e4fzMq2RnQc7GtMwkA_PnhtVfpAouK_3V3uz1pBs6Ktr45d8MQw/s400/pecica.jpg&quot; alt=&quot;&quot; id=&quot;BLOGGER_PHOTO_ID_5125387711724794306&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Tisto med vratci od pečice in pečico so tone izgubljenih müslijev. Kuhinji sem pustila tri tedne svoje mladosti. Poln kufer jo imam, pa še ni konc. Tisti müsliji na primer so še zmer, kjer so bili.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;So - last but not least ...&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;u&gt;Preganjanje sovražne civilizacije iz spalnice&lt;/u&gt;&lt;br /&gt;Spalnica je bila prva prioriteta in na žalost tudi najhujša rak rana. Ekskjuzmi, ampak ne bodo men med spanjem na glavo padale spore od plesni in ni šans, da bo tole spodaj moj razgled med udejstvovanjem v najboljšem športu na svetu.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a onblur=&quot;try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}&quot; href=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiP8ufyc-DjQrVHTJwUysB0rx2M0a1ISBZwuc1OUzBaja8kzsM25mE-yAWBlPYgj0mWBBZQC6K2T8Z0bOOFQs00-LbLgBU6p_PRSUErBlurYKdVqUVQDK42MHoYNkYv3mB5xZWR6Q/s1600-h/plesen_prva.jpg&quot;&gt;&lt;img style=&quot;cursor: pointer;&quot; src=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiP8ufyc-DjQrVHTJwUysB0rx2M0a1ISBZwuc1OUzBaja8kzsM25mE-yAWBlPYgj0mWBBZQC6K2T8Z0bOOFQs00-LbLgBU6p_PRSUErBlurYKdVqUVQDK42MHoYNkYv3mB5xZWR6Q/s400/plesen_prva.jpg&quot; alt=&quot;&quot; id=&quot;BLOGGER_PHOTO_ID_5125388063912112594&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Tale slika je sicer edini plesnivi kot v dnevni. Spalnice nisem dobila v originalnem stanju, ker se je moj predhodnik nekaj trudil s pucarijo. Po rezultatu sodeč jo je pleskal z vodo ali mogoče s kakšnim bio blaževim žegnom, ker je vse skupaj po njegovi intervenciji izgledalo takole&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a onblur=&quot;try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}&quot; href=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgt8Arm4NfWxSPXuSfiPhk5G3gNWzEqA9NJYlPpBKQyVmbM-huyZZudlIG6E5mdaW-v6JDVLV1LGBvTBmMJTnoWw4ts61VXOW5SSJM9IiaaB2e4SpUVoIHhLYuIcSh86WZQfdXskg/s1600-h/plesen_druga.jpg&quot;&gt;&lt;img style=&quot;cursor: pointer;&quot; src=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgt8Arm4NfWxSPXuSfiPhk5G3gNWzEqA9NJYlPpBKQyVmbM-huyZZudlIG6E5mdaW-v6JDVLV1LGBvTBmMJTnoWw4ts61VXOW5SSJM9IiaaB2e4SpUVoIHhLYuIcSh86WZQfdXskg/s400/plesen_druga.jpg&quot; alt=&quot;&quot; id=&quot;BLOGGER_PHOTO_ID_5125388184171196898&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;No, jaz imam občasno obdobja, ko me efekt tople grede in obremenjevanje okolja eno figo gane in tole je bil trenutek za izvlačenje težke artilerije. Nema bio. Postlo sem oblekla v plastično oblekico, spravila sem se na lojtro s kozarcem za vlaganje in penzlom in sem komplet plesen prepenzlala s Cloxom. Clox se je veselo cedil po steni navzdol in ker je bila plesen zeleno sive barve, so moji zidovi jokcali umazane solze.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a onblur=&quot;try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}&quot; href=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgwr-D0iqzYYR0kzp4SGRSHm3enqw4w7GJU0XyPuZwNelbXhZE9nKm_zahfL18jqATmGM1DsRZqYeZo8adn6rXO3OEdsL5rN_m0PoPsBC7gvN45cwhR1DrrRMix0kY-wMHroHhleQ/s1600-h/plesen_tretja.jpg&quot;&gt;&lt;img style=&quot;cursor: pointer;&quot; src=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgwr-D0iqzYYR0kzp4SGRSHm3enqw4w7GJU0XyPuZwNelbXhZE9nKm_zahfL18jqATmGM1DsRZqYeZo8adn6rXO3OEdsL5rN_m0PoPsBC7gvN45cwhR1DrrRMix0kY-wMHroHhleQ/s400/plesen_tretja.jpg&quot; alt=&quot;&quot; id=&quot;BLOGGER_PHOTO_ID_5125388648027664882&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Boljš. Definitivno boljš. Edino tisti sledovi od maskare po celi višini zidov ... pa še zmer so se videli fleki. Pa imela sem še eno flaško nečesa drugega, bolj toksičnega. S šprico. Proč pa ja ne bomo metali! Še enkrat sem se spravila na lojtro in vse kote popipsala z Belim. Pri tem sem pozabila, da ko pipsaš steno, se precej pipsanja od stene odbije. In ko pipsaš strop, narediš tak fin dež. Strupen. Na svojo lastno glavo. Razžrlo mi je barvo na zgornji strani štumfov in na majici, za lase ne vem, na ustih sem imela nagobčnik, poleg tega pa na srečo nosim očala in je bla škoda omejena. Zdaj imam tudi nedvomen dokaz, da nimam platfusa. Podplati na zelenih štumfih imajo take bele fleke, kot bi nanje prekopiral šolski primer odtisa normalnih tac iz učbenika. Tole je rezultat na stenah.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a onblur=&quot;try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}&quot; href=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgYUfB04RvRoksfY66rAA9KO6Q6c7Gcr9uRNKh5FvZWjlLbE75vkSmV9WUOWnRwX_zk45LuySr5skm0mLkDdLYSC-0cfLDSLPiM7nyXjJdcburKDNeMJgzt1fH-TDaRWeuQshjiJQ/s1600-h/plesen_cetrta.jpg&quot;&gt;&lt;img style=&quot;cursor: pointer;&quot; src=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgYUfB04RvRoksfY66rAA9KO6Q6c7Gcr9uRNKh5FvZWjlLbE75vkSmV9WUOWnRwX_zk45LuySr5skm0mLkDdLYSC-0cfLDSLPiM7nyXjJdcburKDNeMJgzt1fH-TDaRWeuQshjiJQ/s400/plesen_cetrta.jpg&quot; alt=&quot;&quot; id=&quot;BLOGGER_PHOTO_ID_5125388828416291330&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Very cool. Uniformna siva barva. Do tistega trenutka sem govorila, da malarije se pa ne bom šla, da imam rajš flekasto sobo, samo da je brez plesni, da se mi ne lub, da ne znam, da še nikol nisem, da nočem, da ne morem, da mi moja vera prepoveduje ... da pač ne bom. Potem sem uočila tole krasno sliko&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a onblur=&quot;try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}&quot; href=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEie4U_7AWnyj-X2bVNFE7ixWg5K1xZfy8KzgkwysQhcEbYztnI29jHJh0fdhggqhbnL7eddG1oZuJPZOmNS3awA34wgynGNT_E-5IYzAQcu5VpshCTF9bZOFvSXTuQZcLnxfokklA/s1600-h/plesen_pred_malanjem.jpg&quot;&gt;&lt;img style=&quot;cursor: pointer;&quot; src=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEie4U_7AWnyj-X2bVNFE7ixWg5K1xZfy8KzgkwysQhcEbYztnI29jHJh0fdhggqhbnL7eddG1oZuJPZOmNS3awA34wgynGNT_E-5IYzAQcu5VpshCTF9bZOFvSXTuQZcLnxfokklA/s400/plesen_pred_malanjem.jpg&quot; alt=&quot;&quot; id=&quot;BLOGGER_PHOTO_ID_5125388995920015890&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;in sem laufala kupit barvo :) Ker v navodilih piše, da je treba pred malanjem steno prepenzlat z Algicidom, sem nabavila še tistega in še tretjič prepenzlala vso kvazi bivšo plesen (do tu sem jo imela že mal dost in sem samo še čakala, kdaj bo konec). Med barvanjem z Algicidom mi je enkrat celo uspelo zlezt v vgradno omaro s ksihtom proti steni in barvat tik pred nosom - in se seveda od hlapov in smradu skoraj onesvestit. Torej otroci, al ne delat tega, al pa nosite zaščitno opremo. Saj je dost, da men par miljard možganskih celic zarad takih eksperimentov ne dela več.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Sobo sem pomalala z Jupol Citro, ki je specialno za stene nagnjene k plesnivosti, zdaj imam lepe bele zidove, kako dolgo bo to trajalo, bomo pa še videli. Voila.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a onblur=&quot;try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}&quot; href=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgTBsiGhYIjvDbT1IJsMivMo2045cdaLpj6jt9xLqIcKfQEWqsf9mBoEpY4OXmKHY6-lY_9AposKb6voYn028VxHS2KRXDy-0wHDf_L4hAOYkxaJlS_f2nuDM2wFYDNagD8yR3rhw/s1600-h/plesen_pomalana.jpg&quot;&gt;&lt;img style=&quot;cursor: pointer;&quot; src=&quot;https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgTBsiGhYIjvDbT1IJsMivMo2045cdaLpj6jt9xLqIcKfQEWqsf9mBoEpY4OXmKHY6-lY_9AposKb6voYn028VxHS2KRXDy-0wHDf_L4hAOYkxaJlS_f2nuDM2wFYDNagD8yR3rhw/s400/plesen_pomalana.jpg&quot; alt=&quot;&quot; id=&quot;BLOGGER_PHOTO_ID_5125389124769034786&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Kar se mene tiče, se je splačalo. Moj dragi je sicer mnenja, naj se januarja pripravim na ponoven izbruh stenske civilizacije, ampak držim pesti, da moj dragi nima pojma. Eh, as if.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Tko.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Še vedno me čakata večina dnevne sobe in balkon. Okna in okenski okvirji povsod, razen v spalnici, so še zmeraj ogabno sivi (ampak se jih ogibam na kilometer). Z razredčeno varikino moram pomit ploščice (upam na za odtenek bolj bele fuge, but I&#39;m not holding my breath). Nekako moram spucat radiatorje zgoraj pod rešetko. V kuhinji še nisem spucala pečice. Ravnokar že petič danes namakam odcejevalnik posode v Cillitu. Obloge vodnega kamna so v letih uporabe pridobile oranžno in črno barvo. Približno kot straniščna školjka. In ja, I know for a fact, da se je stvar uporabljala za odlaganje čiste posode. Kar gravž me mal strese od tega.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Tolažim se s tem, da tako, kot mora menda vsak moški napisat knjigo, posadit drevo in naredit sina, mora verjetno vsaka ženska kdaj lastnoročno izkopat kakšno tuje stanovanje iz gravža.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Upam, da je ta kdaj samo enkrat v življenju :)</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/7436097618837129120/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=7436097618837129120' title='Št. komentarjev: 11'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/7436097618837129120'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/7436097618837129120'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/10/extreme-makeover.html' title='Extreme Makeover'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><media:thumbnail xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" url="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhqvMz91gXHtntUkIwgDnOxGxsja_upBgQ-y5XvmEOrznkg9OFbIkgUWvCefW6twXBwWafpkWjDgwTOsl_tVC3bDDlXZyBE6GZqeECja3y4U5Sky7LYU2a3UZwMHLMariaQDqPiOA/s72-c/sesalec_filter.jpg" height="72" width="72"/><thr:total>11</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-3110158037705540341</id><published>2007-10-24T21:35:00.000+02:00</published><updated>2007-10-24T21:49:15.471+02:00</updated><title type='text'>Forum, forum na steni povej ...</title><content type='html'>Eno izmed pomembnih pravil sodelovanja na strokovnem (ali &#39;strokovnem&#39;) forumu je, da morajo imeti prispevki kratke naslove, ki dajo bralcu čimboljši občutek, kaj se za njimi skriva. Vsi HELP ME PLEASE, THIS IS URGENT umotvori so po hitrem postopku zaklenjeni ali brisani, čeprav imajo ravno taki zaradi človeškega firbca zagotovljen najširši krog bralcev.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Sem globoko tovrstna pravila spoštujoč uporabnik forumov. Poleg tega sem (očitno) uporabnik forumov z neobičajnim problemom, ki je zaradi globokega spoštovanja pomembnih forumskih pravil globoko potonil. Moj post z naslovom Iščejo se navodila za produkt XY-kitajc-me-je-naredu, je kljub ljubeči pozornosti, s katero sem ga sestavila, popušil na celi črti. Branost nikakva. Število odgovorov ... well ... očitno noben noče priznat, da ima isti XY-kitajc-me-je-naredu-in-ne-ubogam produkt. En odgovor. Ker sem si odgovorila sama :)&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Naj bo torej tole obliž na mojo literarno prasko (sindrom I love to write but noone wants to read :)). Podnaslov ...&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-size:130%;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;Kako sem po netu ganjala Kitajce&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;Prvi juriš (forumski)&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Once upon a time so v neidentificirani športni štacuni prodajali laufsteze po fajn ceni (ne, to ni tiste sorte post, kjer se bom jadala, kakšen džank prodajajo za mali keš ... mogoče o tem kdaj kasnej, ko jo bom sploh uspela priklopit). Eno od teh laufstez sem pred kratkim skupaj s stanovanjem, kjer stoji, priposestvovala za določen čas. Ob tem so se navodila za uporabo in vzdrževanje uplinila, lastnik steze pa je v naglici med zapuščanjem stanovanja na temo vzdrževanje steze dvakrat zamahnil skozi zrak in izjavil, da je vse izi pizi, saj jo je treba samo redno mazat z oljem (ki se je, jasno, tudi uplinilo).&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;u&gt;Trenutna situacija&lt;/u&gt;:&lt;br /&gt;Laufsteza v enem kotu ringa pravi, da od sebe ne bo dala niti glaska, da so njene žnable zapečatene in hahaha, da vas vidim, inferiorna človeška rasa. Jaz v drugem kotu ringa izvajam koreografijo Inferiorna človeška rasa (z govejim pogledom in vsem tem ...).&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;u&gt;Tehnični detajli&lt;/u&gt;:&lt;br /&gt;&lt;ul&gt;&lt;li&gt;steza je kitajska roba, model HK 1689, proizvajalec Nice Body Fitness Co., slikovni material in specifikacije dosegljive &lt;a href=&quot;http://charisming.diytrade.com/sdp/322107/4/md-1328461/1580890.html&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;&lt;li&gt;navodila za uporabo so MIA, prav tako vse morebitne pritikline a la vzdrževalni material&lt;/li&gt;&lt;li&gt;kje je bila steza kupljena, ni znano (razen, da je bila kupljena v SLO)&lt;/li&gt;&lt;li&gt;steza ni moja (tko da ne mene tepst!)&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;&lt;u&gt;Strategije, ki do zdaj niso obrodile sadov&lt;/u&gt;:&lt;br /&gt;&lt;ul&gt;&lt;li&gt;obhod vseh večjih športnih štacun, kjer med drugim prodajajo noname fitnes opremo. O znanju prodajnega osebja o laufstezah na tem mestu ne bi, ker se ne bom znala več ustavit. Mogoče samo tolk, da nikjer(!) nič ne vejo o tem, da se morajo določene steze vzdrževat s silikonskim oljem. Prav tako nikjer ne prodajajo laufstez istega proizvajalca.&lt;/li&gt;&lt;li&gt;mail prodajnemu oddelku domnevnega proizvajalca. Prišel je odgovor s poizvedbo, kje je bila laufsteza kupljena in kakšen je moj naslov, potem se je pa z njihove strani ustavilo. Mogoče imamo trenutno samo medkulturne konflikte in ne znam prav delat s Kitajci.&lt;/li&gt;&lt;li&gt;okol obrnjenje interneta u potragi za kakšno elektronsko verzijo navodil za uporabo. Neuspešno.&lt;/li&gt;&lt;li&gt;prebrskanje bolhe in forumov v upanju, da kdo kaj podobnega ima ali prodaja. Neuspešno.&lt;/li&gt;&lt;li&gt;odšraufanje pokrova od motorja v upanju, da bo vzdrževanje steze self explanatory, ali da bo vsaj kje kakšna nalepka v kitajščini. Nope. Nada. Ni self explanatory.&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;Zdaj mi počasi mal zmanjkuje idej (razen da tistega Kitajca po mejlu še mal pod rebra sunem), zato obešam sem gor vprašanje, če ima mogoče kdo enako (podobno?) laufstezo in če se kdo tak slučajno najde, ali mi je pripravljen poskenirat ali skopirat navodila za vzdrževanje in uporabo. Prosim lepo. Če se ne bo našel noben princ v belih supergah, ki bi rešil svet, bom pa zelo hvaležna tudi za generična navodila, kako jo lahko vzdržujem in je po možnosti v enem letu ne pokvarim (preveč). Nekaj sem sicer v to smer na forumu že našla, ampak ne vem, ali je relevantno za mojo laufstezo.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Hvala mnogo (tud samo za deljenje mojih problemov)&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;ursa&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;Obdobje stagnacije&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Vsa ponosna na svoj prispevek skupnosti (let me just ROTFLMAO a bit here) sem po objavi zgornjega bisera od posta čakala na kakšno gesto podpore, recimo razglabljanje o gnili kitajski robi in kitajskem uničevanju zahodne tekstilne industrije. Al pa vsaj debato o tem, kako je riž fenomenalen futer. Al pa mogoče kakšno generično izkušnjo z vzdrževanjem katerekoli lauf steze od kateregakoli proizvajalca postavljeno na kateremkoli koncu sveta. Kar tko, ker me je moj neobičajen problem spravljal ob živce.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Pa čakam, pa čakam, pa nič. No, to me samo po sebi še ni spravilo v slabo voljo. Pač - bizaren problem, primerno število interesentov. Nakar sem se malo razgledala okrog sebe in ugotovila, da vsak ČEVELJ TAPATA in PODLAGA post, v katerem je vprašanje kaj mislite o tem škrpetu oziroma po kakšni podlagi naj laufam, nagenerira v pol manjšem času petnajstkrat več ogledov in odgovorov, katerih vsebina je dosegljiva v stokratnih odmevih z enim gugl iskanjem. Um? Ljudje, jaz mam ja resen problem. Vi pa tkole.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;:)&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;Drugi juriš&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Kako že gre tisto - pomagaj si sam? Sem šla direkt še enkrat dregnit unega ubogega Kitajčka pod rebra. Pa je napisal be patient, I am very bizi with factory working all days. Jaz pa takoj slinasto nazaj, da upam, da si bo kmal lahko odpočil, ampak da krvavo rabim navodila in da bom hvaležna njemu in njegovi mami in njegovi babici in njegovi prapramiljonkratprababici. Naj si nekam zatakne svoj be patient (on o tem zadnjem ne ve nič). Danes sem dobila dve poskenirani strani iz navodil. Ime fajlov je v kitajskih znakcih. Extremely cool. Blazno sem ponosna nase.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Pridem torej domov, si petstoprvič ogledam razšraufano laufstezo in se odločim, da po navodilih sodeč ne bo take krize, če jo priklopim in o vzdrževanju razmišljam kdaj drugič. Še zmer namreč nimam pojma, kje točno se jo namaže z oljem, ker so navodila to pozabila omenit. Ampak o tem bomo razmišljal kasnej. Priklopim. Prižgem. Mi odleti varovalka. Pristavim lojtro, usposobim varovalko, ponovim vajo. Tokrat ne odleti varovalka in steza začne delat. Se spravim gor, hodim, hodim, navijem hitrost, laufam deset korakov in si skor polomim zobe. Jebeni trak zdrsava.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Mal poguglam, treba bo zategnit trak, pa mogoče namazat (kaj ko bi o tem kar takoj, ne pa kdaj drugič), pa ... oh, fuck XY-kitajc-me-je-naredu-in-ne-jebem-žive-sile produkt. Bom jaz to jutri, ko grem kupit imbuse in silikonsko olje in ene persene.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Mame jim kitajske!&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-style: italic;&quot;&gt;In other news - prisežem, da (še zmer) delam na obljubljenem postu o odpravljanju plesni. Gabi se mi resizanje slik. Ne zarad plesni. Zarad resizanja. Saj bom ...&lt;/span&gt;</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/3110158037705540341/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=3110158037705540341' title='Št. komentarjev: 3'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/3110158037705540341'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/3110158037705540341'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/10/forum-forum-na-steni-povej.html' title='Forum, forum na steni povej ...'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>3</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-9178310889722829388</id><published>2007-10-11T09:14:00.000+02:00</published><updated>2007-10-11T09:17:17.979+02:00</updated><title type='text'>Surrealizem</title><content type='html'>Včeraj, pol devetih zvečer. Čepim doma, priklopljena na službo, zraven mene stacionarni telefon. Dve uri prej je zvonil, pa nisem dvignila, ker noben, ki me pozna, ne ve tiste številke. Ob pol devetih spet zvoni. Ista številka. Firbec. Pa dvignem ...&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;nosljajoč glas&lt;/span&gt;: dober večer, sem študentka Barbara, delam blablabla (raziskavo? anketo?) za blablabla. A bi lahko govorila z enim od staršev?&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-style: italic;&quot;&gt;moja pamet: oooh, this is gonna be so easy!&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;jaz&lt;/span&gt;: jih pa ni doma&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;ona&lt;/span&gt;: kdaj pa lahko pokličem, da jih bom dobila?&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;jaz&lt;/span&gt;: mogoče jutri ob tem času?&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;ona&lt;/span&gt;: v redu, na svidenje&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;jaz&lt;/span&gt;: adijo&lt;br /&gt;...&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;jaz&lt;/span&gt;: ??? + *ogromne, svetleče, butaste okice (think deer in headlights)*&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-style: italic;&quot;&gt;moja pamet: *se strese kot moker pes* ... ziher se mi je samo zdelo. Pejmo nazaj delat.&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Če ni bila večna študentka pri petdesetih, je bila ziher deset let mlajša od mene. Naslednjič bom najprej po telefonu mamico vprašala, če lahk dvignem telefon :)&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Glede na to, da je ravno sezona podeljevanja Nobelovih nagrad, podeljujem eno zvestemu bralcu mojih mejlov, ki je predlagal, naj danes, ko bo študentka Barbara spet klicala za mamico, povem, da je pet minut prepozna, ker je šla mamica pred petimi minutami v Indijo meditirat in ne vem, če bo še kdaj nazaj in naj tega nobenmu ne pove, ker me bo drugač socialna odpeljala.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Al bom pa naredila tko, kot moj bližnji sorodnik, ki se zanalašč oglasi v nemščini.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Al pa mogoče rajš ne bom dvignila.</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/9178310889722829388/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=9178310889722829388' title='Št. komentarjev: 12'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/9178310889722829388'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/9178310889722829388'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/10/surrealizem.html' title='Surrealizem'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>12</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-5233564057313289405</id><published>2007-09-20T10:12:00.000+02:00</published><updated>2007-09-20T10:17:03.921+02:00</updated><title type='text'>Lower life form?</title><content type='html'>Lulat me. Spokam se proti skretu, katerega vrata so bila do takrat odprta in je bil prosto prehoden tudi za stvaritve matere narave without opposable thumbs. Prižgem luč in preden mi uspe za sabo zapret vrata, se mi v kopalnico uštuli maček. No ja, whatever. Če me hoče maček gledat na školjki, pa naj uživa. Sicer nisem še nikol z mačkom v kopalnici, ampak vse je enkrat prvič ...&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Spravim se opravit svoje, maček pa skoči na banjo in čaka. Situaciji primerno se obnaša, kot da mu je nerodno. Ko vstanem s školjke in grem do lijaka umit roke, se premakne tudi maček. Na bide. In začne lizat pipo. Hm. Nekak mi ni treba dolgo razmišljat, šta je autor htio time da kaže. Odprem vodo in maček pije. Medtem, ko čakam, da se bo napil, se počutim mal bizarno, ampak ne preveč, ker so družine, kjer se ne čudiš ničemur, niti mačku, ki sedi na bideju in pije iz pipe.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Ko zaključiva vsak s svojo straniščno dejavnostjo, se družno odpraviva ven iz kopalnice. Pred vrati srečava družinskega člana, ki mu jaz začnem razlagat, da sem imela v kopalnici mačka (maček medtem spizdi). Družinski član se pozanima, če je maček hotel pit. Jaz rečem, da ja. A sem mu dala pit? Ja. End of story.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Danes se še vedno počutim mal čudno. So družine, kjer tudi maček obvlada vse skrivnosti uspešne komunikacije.</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/5233564057313289405/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=5233564057313289405' title='Št. komentarjev: 11'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/5233564057313289405'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/5233564057313289405'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/09/lower-life-form.html' title='Lower life form?'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>11</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-3184846312476301191</id><published>2007-09-04T09:31:00.000+02:00</published><updated>2007-09-04T09:36:45.835+02:00</updated><title type='text'>Agabn</title><content type='html'>Do nadaljnjega sem obsojena na svinjarijo.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;Prizorišče&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;Stanovanje konkretne velikosti na luštni lokaciji, za katerega bi moral potencialni najemnik računat z vsakomesečno precejšnjo luknjo v denarnici. Moi ima srečo (ki se ji reče veze) in se gre priložnostni haussitting.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;Sodelujoči&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;ul&gt;&lt;li&gt;ena nižje razvita civilizacija v zametkih v hladilniku, &lt;/li&gt;&lt;li&gt;druga nižje razvita civilizacija sredi največjega razcveta na stenah pod stropom spalnice, &lt;/li&gt;&lt;li&gt;raziskovalna veja spalnične civilizacije, ki v kotu dnevne sobe išče nove svetove, primerne za življenje&lt;/li&gt;&lt;li&gt;manjše skupine spalnične civilizacije, ki so zavrnile tradicionalno ureditev in se naselile na skrajne robove znanega sveta (po vseh okenskih policah)&lt;/li&gt;&lt;li&gt;izvidnica spalnične civilizacije v kopalnici&lt;/li&gt;&lt;li&gt;kolonija višje razvitih organizmov (noge, krilca) v idealnem habitatu pod kavčem, omejenim z dvema pregrinjaloma, ki segata do tal (od te si obetam kakšne dinozavrske primerke, glede na to, da že tolk dolgo živijo v osami)&lt;/li&gt;&lt;li&gt;pajki v ogromnih bajtah in ostanki njihovih bivših bivališč&lt;/li&gt;&lt;li&gt;ena crknjena rastlina (nisem biu jast!) in dve še živeči, ki so jima zdaj, ko sta v moji oskrbi, verjetno šteti dnevi.&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;and last but not least&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;ul&gt;&lt;li&gt;iztrebljevalec avtohtonih prebivalcev (aka jaz) z gobo za pomivanje prišvasano v eno roko in cunjo za brisanje prišvasano v drugo roko. Vedro s praškom porivam pred sabo z nogami. Cunjo za suho drgnjenje pomitih površin balansiram na glavi.&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;Prvo dejanje&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;Po tradicionalnem dnevnem crnčenju, s katerega sem predčasno zviznila, ko paznik ni gledal, sem se odpravila na izlet v Merkur. Na šoping plonkcegelcu sem imela pripomočke za prijazno dopovedovanje zidni plesni, kdo bo zmagal, če slučajno pride do polaganja rok. Po izdatnem lutanju med posodo, rožami in kopalniško opremo, sem končno dolutala na do it yourself oddelek in bila takoj nagrajena s polico, na kateri sem našla Clox in Belo. Tri police naprej sem magistrirala iz poceni penzlov in zaščitne folije, potem je nekaj časa trajalo, da sem našla špohtel, zaščitne nagobčnike so imeli pa tako dobro pospravljene (sem prevelika za gledat na spodnje police), da sem morala vprašat za pravo smer. Nimam sicer čisto dobre predstave, kaj bom počela z zaščitnim nagobčnikom, glede na to, da je proti prašnim delcem, ne pa proti hlapom od tekočega izganjalca zidne plesni, ampak ker se mi zdi seksi, sem ga kar kupila. Poleg tega - eno zaščito pa moram imet, pa čeprav gumijaste gate.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;V stanovanju me je v upanju, da bo ratala moja najboljša prijateljca, že pričakovala zidna plesen. Jok lubica, marš nazaj v svoj kot, nč ne bo z lubeznijo. Ampak kot se rado zgodi stričkom na death row, je tudi tokrat vmes posegla usoda in ji življenje podaljšala za par dni. Na poti v spalnico sem se ustavila v kuhinji, kjer sem se prvič sploh malo bolj razgledala okrog sebe in med vso packarijo opazila, da se v hladilniku prizadevno naseljuje nekaj, kar tudi pričakuje, da bo ratalo moja najboljša prijateljca. Zdaj, ko razmišljam za nazaj, sem se spomnila, da bi lahko ti dve wannabe najboljši prijateljici pustila, da se stepeta in bi potem morala ven trebit samo zmagovalko. No ja ... če me kdaj najdejo pod dvema metroma gljiv in plesni, pol boste vedeli, da čakam na apokaliptični spopad. Tokrat sem ravnala bolj brezglavo in sem hladilniške prebivalce na mestu deložirala v odtok. Trajalo je dve uri, nakar me je entuziazem do pucanja minil in sem se pospravila domov. Zidna plesen pa z veliko mero praznega upanja še vedno veselo uspeva dalje.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold;&quot;&gt;Ugotovitev dneva&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;Z nekaterimi ljudmi ne bi prostovoljno živela tud, če mi plačajo. Dotično stanovanje je bilo namreč pred enim mesecem (pa verjetno tudi pred dvema tednoma) še zelo obljudeno z organizmi moje vrste.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Drugo dejanje sledi. Če mislite, da se boste na lahko rešili mojega jamranja, vam že zdajle prijazno štamfam vaše iluzije v prah :)</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/3184846312476301191/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=3184846312476301191' title='Št. komentarjev: 15'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/3184846312476301191'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/3184846312476301191'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/09/agabn.html' title='Agabn'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>15</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-8940382983905593191</id><published>2007-08-31T10:28:00.000+02:00</published><updated>2007-08-31T10:41:35.423+02:00</updated><title type='text'>Kuhajte z nami</title><content type='html'>Danes nudimo: malinov čaj z medom in prahom.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Priprava je jako enostavna, zato lahko v tej poznopoletni specialiteti uživate tudi doma. Konec pomladi v kakšnem kotu pisalne mize (čisto na očeh, torej svojim očem popolnoma nevidno) pustite lonček z dvema žlicama medu (brez žlice) in čezenj poveznete listek z napisom ČIST LONČEK.&lt;br /&gt;&lt;ul&gt;&lt;li&gt;pisava = domače izdelave &lt;/li&gt;&lt;li&gt;barva = modra &lt;/li&gt;&lt;li&gt;velikost = za slabovidne do dioptrije 5 brez špegel &lt;/li&gt;&lt;li&gt;posebni efekti = ponikajoče v spodnji desni rob lističa in plesoče gor in dol po sredinski črti uporabljene fiktivne vrstice &lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;Listek se v vsakdanjem življenju uporablja kot odganjalec suđopere, ki si dnevno prisvaja vse, kar se da stlačit v pomivalec posode. Preverjeno deluje, eksperiment je bil izveden na časovnem vzorcu štirih mesecev.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Ker listič lončka ne zapre hermetično, se bodo na površini medu sčasoma nabrali žlahtni delci prahu (in kaj vem kakšnih drugih odpadnih mikro delcev). Osnovno pravilo plemenitenja čaja pravi, da dlje ko čakate, bolj na gosto bodo kasneje po njegovi gladini plavale bleščice. Obstaja tudi hitro plemenitenje, ki traja kakšno minuto ali dve in zahteva interakcijo lončka, dveh rok in narobe obrnjene tipkovnice z zgodovino bratenja s sendviči, vendar s tem ne dosežete pravilne razporeditve in enotne velikosti delcev, ki se ujamejo na med. Po drugi strani vam na čaj ni treba čakati pol leta, tako da je na vas, da izberete idealno kombinacijo postopka in rezultata.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Pomembna sestavina procesa priprave čaja je še konkreten kos lenobe in gorenjske šparovnosti, ki vam prepreči, da bi se ob pogledu na žlahtno medovo patino odsprehodili do kuhinje in pomili lonček, ali vsaj umaknili z njega listek z napisom ČIST LONČEK in počakali kak dan, da suđopera opravi, kar suđopera opravlja. Ko se vam uspe priplaziti do te stopnje, lonček samo še napolnite z vrelo vodo, vanj vržete vrečko razdišanega malinovega čaja, počakate, da se voda obarva, odstranite vrečko, premešate in uživate v napitku polnem miniaturnih plavalcev. Bwahaha ... I am Godzilla!&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Na zdravje!</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/8940382983905593191/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=8940382983905593191' title='Št. komentarjev: 7'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/8940382983905593191'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/8940382983905593191'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/08/kuhajte-z-nami.html' title='Kuhajte z nami'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>7</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-8791281084608378633</id><published>2007-08-06T11:47:00.000+02:00</published><updated>2007-11-03T21:01:13.438+01:00</updated><title type='text'>Čestitamo in pozdravljamo</title><content type='html'>Imam okrog deset uporabljanih mail naslovov. Do nedavnega so bili komplet vsi spam free. Potem sem nekega dne začutila močno željo, da bi komentirala blog na Siolovem Blogosu, kjer je treba bit za komentiranje registriran. Po napornem trial and error obdobju (pol ure) sem se spomnila, da sem verjetno pozabila geslo, ki sem si ga naštimala v pradavnini, ko me je enkrat in edinkrat napadla in prepozno spustila potreba po komentiranju Crnkovičevega bloga. In sem šla zahtevat novo geslo.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Pa za začetek pozabimo, da imajo na Blogosu kruljav postopek za ponovno pridobitev pozabljenega gesla (pocarji) in je v tistem konkretnem primeru izgledalo, kot da bom lastniku bloga prevzela geslo za njegov blog (skor bi podržavila Špranjco :)) in se osredotočimo na dejstvo, da od tistega usodnega dneva, ko sem vpisovala svoj mejl v okenčke za ponovno pridobitev gesla, dobivam na ta naslov en kup enih e-pozdravov. I am not happy. Protestno do nadaljnjega ne bom komentirala nikogar na Blogosu, ki nima komentarjev odprtih za zunanje uporabnike. Ko vas šljivi. Pa bodite ena velika srečna spamerska družina, če ne morete drugač.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;No, ampak ... resnično sem se zamislila sama nad sabo, ko sem danes zjutraj s široko odprtimi očmi in z ogromnim pričakovanjem šla gledat v spam oddelek, kaj mi je prinesel dedek mraz. In sem bila bridko razočarana, ker je bil samo še en jebeni e-greeting. Še spam dobivam čist dolgočasen (če ga že glih moram dobivat).&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;V spam oddelek sem šla seveda gledat zato, ker je bil oddelek za &quot;normalne&quot; prazen. Pajčevinast pravzaprav, jaz sem pa spet v pomladnem obdobju, ko ne bi, da je pajčevinast. Očitno se mi piše, ampak sem tiste sorte, da rabim navdih iz tujega pisanja. Kot da se ne bi znala sama za laske potegnit eno štengo višje, ampak bi rabila protiutež, s katero bi se vzajemno vlekli enkrat v eno in enkrat v drugo stran. Kolikokrat se zgodi, da tako najdeš polovico, s katero tvoriš perpetuum mobile? Meni se na dolgi rok še ni. Nekaj navdušujočih poskusov je bilo, ki jih je življenje spet in spet iznihalo in ko se enkrat ustavijo, jih je težko ponovno spravit v pogon. Mogoče zato, ker veš, da se bodo ustavili, ne glede na to, kolikokrat jih izmakneš iz ravnotežja. Tako, kot se naveličaš poganjat igračo, ki so ti jo prodali za neustavljivi stroj, pa se je vseeno ustavila.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Gledam prazen mejlboks, ki sem si ga na pol sama kriva. Ne maram čvekanja zaradi čvekanja. Ko nimam česa povedat, sem tiho. Če na svoj kilometrski mejl dobim generičen odgovor brez iztočnic za naprej, bom verjetno kmalu tiho. Če se moram najprej vprašat, ali me bo tisti, ki mu pišem, razumel prav, bom na koncu prav tako tiho. Včasih se tisto, kar je vredno povedat, zdi čisto brezveze. Včasih sem dolgo tiho. Takrat se moji navidezno neustavljivi stroji ustavljajo ... ustavijo ... zapajčevinijo. In ko bi se spet pogovarjala, ko imam končno spet kaj povedat, ni več česa izmikat iz ravnotežja, ker moje protiuteži na življenje gledajo drugače.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Spreminjati sebe? Done. Bila kot riba na suhem, se uspela na dolgi rok minimalno spremenit in odnehala, ker ne bila sebi več všeč. Se s težavo sprijaznila s svojimi tremi meseci pomladi in devetimi meseci zime. Znižati kriterije? Done and reversed. Rajš sem še naprej tiho, ko nimam kaj povedat in se zbujam iz otrplosti v večne začetke. Še naprej iskat perpetuum mobile? Deja-fucking-vu.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Škoda, da sem današnji e-greeting že zradirala. Zdaj bom morala pa na naslednjega čakat do jutri :)</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/8791281084608378633/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=8791281084608378633' title='Št. komentarjev: 10'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/8791281084608378633'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/8791281084608378633'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/08/estitamo-in-pozdravljamo.html' title='Čestitamo in pozdravljamo'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>10</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-4835716711935476224</id><published>2007-08-03T14:31:00.000+02:00</published><updated>2007-08-03T14:38:04.825+02:00</updated><title type='text'>Več dobre glasbe II</title><content type='html'>Ekskluzivno, ekskluzivno! Odgovori na vprašanja bralcev. Današnji posebni efekt - rahlo posuvanje s pepelom (ciljamo na učinek prvega snega).&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight:bold;&quot;&gt;Tody said:&lt;br /&gt;A čez Birkota nimaš nič proti ? :D&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;včerajšnja glista said:&lt;br /&gt;Who in the bloody hell is Birko?&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;današnja glista says:&lt;br /&gt;Bloody hell. Birko.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Po naključju (yeah, yeah ... na rentgen si lahko vpisan najbolj zgodaj ob osmih zjutraj) sem se danes vozila na šiht med osmo in deveto. Radio Antena na ful, podpora jodlanju iz zvočnikov vklopljena (včer sem to isto počela pri odprtih šipah, za katere sem pozabila, da so odprte in se zarad tega ekscesa vnazaj opravičujem vsem prizadetim), prometne informacije vzete na znanje, opravljanje, ki ga menda že dolg nismo počel, hvaležno vsrkano skoz ušesne luknje in takoj pozabljeno ... pol pa ... AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA. Birko. &lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Gospod Birko je eden od razlogov, zakaj so v osnovni človeški opremi vključene dva krat ena krat tri metre globoka luknja, lopata, mal moči v desni rokci in bosanc. Gospoda Birkota postavimo na rob luknje, z desno rokco ga dregnemo pod rebra, da skoči kakšnih dvajset centimetrov proti luknji, lopato damo v roke bosancu in gledamo, kako zasuje luknjo.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;To si mislim o Birkotu. Bloody hell.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Torej - radio Antena lahko brez večjega strahu za svoje zdravje poslušate med šesto in osmo zjutraj. Bognedaj po osmi, ker vas bo iz zasede po gverilsko napadel gospod Birko, ki se ga lahko otresete samo s preklopom na drugo postajo. Ampak potem ste že spet na square one. V džungli. Dodatno je radio Antena relativno benigen tudi med peto in deveto popoldan. Za druge ure ne vem, ker ga v takih časovnih terminih še nisem testirala. You&#39;re on your own there :)&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Fajn bi blo vedet od ure do ure, katero postajo lahko poslušam, brez da a) me kap, b) dobim drisko in c) se zakištam sredi besnega šaltanja avtoradia med frekvencami. Išče se radio, ki rola muzko a la radio Antena, ki ima spikerje a la tista dva jutranja na radiu Antena in ki nima nobenega gospoda Birkota, nobene mame Manke in nobenega od ostale otročje zalege. Pa čimmanj poročil in reklam. Na mojem avtoradiu je plac za devet kandidatov. Pol bomo pa magar z alkoholnim flumastrom dopisal legendo in šaltal med postajami glede na to, kolk je ura. Ne boste vi mene!</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/4835716711935476224/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=4835716711935476224' title='Št. komentarjev: 14'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/4835716711935476224'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/4835716711935476224'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/08/ve-dobre-glasbe-ii.html' title='Več dobre glasbe II'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>14</thr:total></entry><entry><id>tag:blogger.com,1999:blog-6785680.post-3061010303356512455</id><published>2007-08-02T11:27:00.000+02:00</published><updated>2007-08-02T11:33:18.197+02:00</updated><title type='text'>Več dobre glasbe</title><content type='html'>So stvari, ki se jih ljudje držimo kot klop in jih spustimo iz rok šele, ko ni več česa držat. So tud stvari, ki se jih naše stvari držijo kot klop, dokler se jih lahko. Moj avtomobilski radio se je do letošnjega enajstega aprila (ou yes, točno se spomnim dneva katastrofe) kot klop držal iste radijske postaje. Poslovni val über alles. Poročila vsako polno uro točno pet minut, petnajst čez uro in petnajst do ure par reklam, ostalo prebavljiva muzika in nič neprebavljivega čvekanja.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Radio poslušam zjutraj, ko se peljem v službo in popoldan, ko se peljem domov. Izjemoma tudi zvečer, če se spravim gonit bicikel na podstrešje, ker še nisem izumila naprave, ki bi znala na belanci držat knjigo v odprtem stanju in se moram potem zamotit z izumi, ki delujejo. Glede na to, da je moja edina zahteva do radijske postaje, da rola muzko, bi lahko v mp3 player zbasala tudi svoj nabor komadov in poslušala tisto. Ampak potem izgine edina neprecenljiva lastnost, zaradi katere radio vodi pred vnaprej posnetim CDjem. Nikol ne veš what comes next.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Enajstega aprila se je zgodila na moji lestvici najhujša radijska katastrofa letos - razglašene fanfare prosim - &lt;a href=&quot;http://www.radioena.si/&quot;&gt;Radio 1&lt;/a&gt; je povozil, zvaporiziral, delil z ničlo moj omiljeni, edini, najboljši Poslovni val. Kar tko, brez da bi me vprašali, če ne bi jaz mogoče vseen rajš še naprej poslušala isti šmorn. En kup časa prej so spraševali &#39;Kakšen radio si pa vi želite?&#39;, noben pa ni vprašal &#39;A sploh imate kakšne želje, ki vam jih lahko izpolnemo?&#39;. Sem upala, da so tisti odgovori, ki so jih dobili od poslušalcev in jih potem spuščali v eter, samo hec. Prav zanašala sem se na to, ker je alternativa izgledala grozljivo. Pa nisem imela te sreče.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Zdaj pa kar prešaltajte na 88.4 in poslušajte, kaj ste zadeli na lotu. Med šesto in osmo, ko se jaz vozim v službo, me zabava edini in najboljši Boštjan Romih s kolegico Ivjano. /premor za spakovanje in razkazovanje neodobravanja/ Vmes mi zavrtijo kakšno Zalo /premor za zmajevanje z glavo/, reklamo za mamo Manko /premor za zavijanje z očmi/ in nekaj muzke. Muzka je kar fajn, ampak me vsakič sproti do vrelišča zjezi tisto kvakanje o &#39;več dobre glasbe&#39;, ker je navadno zavajanje. Več brezveznega čvekanja mogoče, več dobre glasbe pa prav ziher ne. Več dobre glasbe oglašujejo na frekvenci, kjer se je prej vrtela samo glasba? Ne morem se odločit, a je to slep optimizem, al že kar idiotizem. Poleg tega - če seštejejo vse objave o več dobre glasbe, ki jih zavrtijo čez dan, zagotovo dobijo časovni ekvivalent vsaj dveh komadov. Več dobre glasbe indeed. &lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Naj utemeljim svoje premore iz zgornjega odstavka. Navdušenje nad Boštjanom in Ivjano lahko razširim na večino radijskih čvekačev. Sploh se mi zdi, da gre trend nevarno proti zoprnim glasovom, afektiranemu, praznemu blebetanju in bedastemu humorju (pa recimo, da milostno privzamemo, da trend tja šele gre in še ni prispel) in oba zgoraj navedena sta kriva teh stvari več kot samo v sledovih. Ok, odvežem ju krivde za zoprn glas, ker tu si verjetno sama ne moreta kaj prida pomagat. Ampak to ne pomeni, da nimata zoprnega glasu. Delo za take primerke, sparjene z obema drugima postavkama, pa ni pred radijskim mikrofonom. Zala in mama Manka ... še dobro, da imajo na netu posnetke, drugače teh umotvorov niti kritizirat ne bi smela, ker nisem v avtu ob njiju nikoli zdržala več kot pol minute. Punčka, ki zajebava ljudi po telefonu? Stara babnica (oziroma stari babnež), ki stresa kozlarije s piskajočim glasom? Humorju, ki ga je brez kakšnega posebnega razloga treba podajat na tak način, nekaj hudo manjka. Namreč humor. Kaj je smešnega v tem, da nekoga, ki ni vpeljan v tvojo igro, jebeš v glavo za lastno zabavo? Meni nič. Sicer nimam nobenih problemov dovolit drugim, da se takim &#39;smešnicam&#39; smejejo, me pa ob tem vedno dohiti eno vprašanje, ki se mi zdi jako pomembno.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Ljudje smo različnih okusov in različnih stopenj inteligence. Razumemo in za svoje sprejmemo različne okuse humorja. Obzorje si širimo s tem, da se bolj ali manj po nesreči zaletimo v kakšen dodaten okus in ga v seriji dodatnih srečanj uvrstimo med užitnega ali nagravžnega. Koliko si lahko obzorje razširi nekdo, ki mu servirajo samo humor nizkega ranga? Koliko si lahko inteligenco obrusi in oplemeniti nekdo, ki ga futrajo samo s silažo najslabše kvalitete?&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Ja, seveda - vsak je gospodar svojega lastnega knofa na radiu. Vsak je gospodar svojega lastnega televizijskega daljinca. In zato je smiselno in pametno pokvarit radijske in televizijske postaje do te mere, da je vse samo še ena ogromna reka gnojnice, v katero ljudje smejo namakat parklje, če jim kaj ni všeč, se pa lahko poberejo v svoj kot in tam zganjajo užaljenost? Jaz imam pa rada razgledane in fleksibilne soljudi, s katerimi se da pogovarjat o veliko stvareh in jih zanima še več takih, ki jih še ne poznajo. Zakaj nočeta tudi radio in televizija poskrbet za njihovo razgledanost in fleksibilnost, ampak se samo trudita vse skupaj zakopat nekam tri metre pod zemljo? Če se že napihujemo, da smo en fajn narod z vsebino, zakaj te vsebine tudi kolektivno ne razvijamo in razvejimo v smeri, ki zahtevajo malo več napora, hkrati pa tudi pomenijo zvišanje kvalitete ne samo za kolektiv ampak tudi za vsakega posameznika? Dajte vsi skup kdaj pozabit na kakšen evro in se rajš kdaj spomnit na ohranjanje kakšne svoje in tudi tuje možganske celice.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Z Radiom 1 je evolucija zavila na suho vejo, za katero upam, da se ji bo čimprej odlomila pod ritjo. Obljubim, da bom potem točila krokodilje solze za še eno izumrlo vrsto, samo naj se to čimprej zgodi!&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;font-weight:bold;&quot;&gt;Glista vam za danes (in vse naslednje dni) priporoča&lt;/span&gt;:&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;a href=&quot;http://www.radioantena.si/&quot;&gt;Radio Antena&lt;/a&gt;, ki je moj rešitelj izpod krempljev Radia 1. Frekvenca 105,2. Od šestih do osmih zjutraj čvekata Sebastijan Cegnar in Jean Frbežar (ki ju ne matra nobena od zgoraj omenjenih čvekalnih bolezni). Rubrika Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo je na sporedu vsake kvatre enkrat in je dolga deset sekund, vsak dan izveste, kolk dni je še do veselega in debelega novega leta, prometne informacije so spot on in takrat, ko jih rabite, občasno vas obvestijo, koliko krogov je zadel Rajmond Debevec, ki nikol ne zadane nobenega trikotnika in nikol, ampak res nikol me še niso obvestili, da vrtijo več dobre glasbe, kar jim štejem v dodaten gigantski plus. Edini minus - v mojem koncu kure (levo zgoraj) je precej zanič signal.</content><link rel='replies' type='application/atom+xml' href='http://kislaglista.blogspot.com/feeds/3061010303356512455/comments/default' title='Objavi komentarje'/><link rel='replies' type='text/html' href='http://www.blogger.com/comment.g?blogID=6785680&amp;postID=3061010303356512455' title='Št. komentarjev: 6'/><link rel='edit' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/3061010303356512455'/><link rel='self' type='application/atom+xml' href='http://www.blogger.com/feeds/6785680/posts/default/3061010303356512455'/><link rel='alternate' type='text/html' href='http://kislaglista.blogspot.com/2007/08/ve-dobre-glasbe.html' title='Več dobre glasbe'/><author><name>ursa</name><uri>http://www.blogger.com/profile/15214136311442856842</uri><email>noreply@blogger.com</email><gd:image rel='http://schemas.google.com/g/2005#thumbnail' width='32' height='32' src='//blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSyi4hmEmypbdLZrUgm9f0NJK84Aw0dVwQQU8jHDxsPUvpRz9oqjMFKLEc-914jqaJZvB5xRKMLxDEdcEH2NNZC8FZW_MJbE-7sBEGOzZ-GxMM7tgZmCpSTp07jZPCOw/s220/kislaglista_avatar_80_80.png'/></author><thr:total>6</thr:total></entry></feed>

If you would like to create a banner that links to this page (i.e. this validation result), do the following:

1. Download the "valid Atom 1.0" banner.

2. Upload the image to your own server. (This step is important. Please do not link directly to the image on this server.)

3. Add this HTML to your page (change the image src attribute if necessary):

   <a href="http://www.feedvalidator.org/check.cgi?url=http%3A//kislaglista.blogspot.com/feeds/posts/default"><img src="valid-atom.png" alt="[Valid Atom 1.0]" title="Validate my Atom 1.0 feed" /></a>

If you would like to create a text link instead, here is the URL you can use:

http://www.feedvalidator.org/check.cgi?url=http%3A//kislaglista.blogspot.com/feeds/posts/default

Home · About · News · Docs · Terms